TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 25. januar 2024

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo našo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Z izjemo navzgor usmerjenega baznega učinka na skupno inflacijo, povezanega s ceno energentov, se je trend upadanja osnovne inflacije nadaljeval in naši pretekli dvigi obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. Zaostreni pogoji financiranja zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo euroobmočja je v zadnjem četrtletju lanskega leta verjetno stagniralo. Najnovejši podatki še naprej kažejo, da se bodo v bližnji prihodnosti nadaljevala šibka gibanja. Vseeno nekateri v prihodnost usmerjeni anketni kazalniki napovedujejo, da se bo v kasnejšem obdobju rast nekoliko okrepila.

Trg dela je ostal robusten. Stopnja brezposelnosti, ki je novembra znašala 6,4%, je znova upadla na najnižjo raven od uvedbe eura, delež aktivnega prebivalstva pa se je še nadalje povečal. Po drugi strani se povpraševanje po delovni sili zmanjšuje in oglašuje se manj prostih delovnih mest.

Vlade bi morale nadaljevati z umikanjem ukrepov pomoči, ki so jih uvedle zaradi visokih cen energentov, da ne bi prispevale h krepitvi inflacijskih pritiskov v srednjeročnem obdobju. Javnofinančne in strukturne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva ter omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. S strukturnimi reformami in naložbami v povečanje ponudbenih zmogljivosti v euroobmočju, ki bi jih podprlo celovito izvajanje programa »EU naslednje generacije«, je mogoče zmanjšati cenovne pritiske v srednjeročnem obdobju, hkrati pa pospeševati zeleni in digitalni prehod. Po nedavnem dogovoru Ekonomsko-finančnega sveta o reformi okvira gospodarskega upravljanja v EU je treba hitro dokončati zakonodajni postopek, da se bodo nova pravila lahko začela čimprej izvajati. Poleg tega je nujno, da se pospeši napredek v smeri unije kapitalskih trgov in dokončanje bančne unije.

Inflacija

Inflacija se je decembra zvišala na 2,9%, ker so nekateri pretekli javnofinančni ukrepi, sprejeti zaradi visokih cen energentov, izpadli iz medletne stopnje inflacije, čeprav je bil odboj manjši, kot se je pričakovalo. Z izjemo tega baznega učinka se je splošni trend zniževanja inflacije nadaljeval. V skupini hrane je inflacija decembra upadla na 6,1%. Ponovno se je znižala tudi inflacija brez energentov in hrane, in sicer na 3,4%, kar je bila posledica znižanja inflacije v skupini blaga na 2,5%. Inflacija v skupini storitev je bila stabilna na ravni 4,0%.

Tekom letošnjega leta se bo inflacija predvidoma še naprej zniževala, saj učinki preteklih energetskih šokov, ozkih grl v ponudbi in ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji popuščajo, bolj zaostrena denarna politika pa še naprej zavira povpraševanje.

Skoraj vsa merila osnovne inflacije so se decembra še nadalje znižala. Zaradi povišane stopnje rasti plač in upadanja produktivnosti dela ostajajo domači cenovni pritiski močni, čeprav so tudi ti začeli popuščati. Obenem so manjši dobički na enoto proizvoda začeli blažiti inflacijski učinek naraščanja stroškov dela na enoto proizvoda. Kazalniki kratkoročnih inflacijskih pričakovanj so se občutno znižali, kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj pa so večinoma na ravni okrog 2%.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Rast bi lahko bila nižja, če bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Gospodarsko rast v euroobmočju bi lahko zaviralo tudi šibkejše svetovno gospodarstvo ali nadaljnja upočasnitev svetovne trgovinske menjave. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo upad zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti ter motnje v svetovni trgovinski menjavi. Nasprotno bi bila gospodarska rast lahko višja, če se bo zaradi zviševanja realnih dohodkov potrošnja povečala bolj, kot je pričakovano, ali če bo svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.

Tveganja, da bo inflacija višja, so povezana z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi, zlasti na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Inflacija bi lahko bila višja od pričakovane tudi v primeru, da se bodo plače zvišale bolj, kot je pričakovano, ali če se bodo profitne marže zniževale počasneje, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če bo denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če se bo gospodarsko okolje v drugih delih sveta nepričakovano poslabšalo. Poleg tega bi se inflacija v bližnji prihodnosti lahko zniževala hitreje, če se bodo cene energentov razvijale skladno z nedavnim znižanjem tržnih pričakovanj glede prihodnjega gibanja cen nafte in plina.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so od naše zadnje seje ostale večinoma nespremenjene. Restriktivna denarna politika se še naprej intenzivno prenaša v splošne pogoje financiranja. Obrestne mere za posojila podjetjem so rahlo upadle in so novembra znašale 5,2%, obrestne mere za hipotekarna posojila pa so se še nadalje zvišale na 4,0%.

Zaradi visokih obrestnih mer za posojila in posledičnega krčenja načrtovanih naložb in nakupov stanovanjskih nepremičnin je povpraševanje po kreditih v četrtem četrtletju še nadalje upadlo, kot so banke poročale v naši zadnji anketi o bančnih posojilih. Čeprav se je zaostrovanje kreditnih standardov za posojila podjetjem in gospodinjstvom nekoliko upočasnilo, ti standardi ostajajo zaostreni, saj so banke zaskrbljene glede tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti.

Zaradi teh dejavnikov se je kreditna dinamika nekoliko izboljšala, vendar je gledano v celoti še vedno šibka. Kreditiranje podjetij je po oktobrskem krčenju novembra medletno stagniralo, saj se je mesečni tok kratkoročnih posojil nekoliko povečal. Kreditiranje gospodinjstev je raslo po šibki medletni stopnji 0,5%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere denarne politike določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.