Intervju za Delo

Intervju s Pierom Cipollonejem, ki ga je opravil Miha Jenko na dan 10. julij 2025

26. julij 2025

G. Cipollone, aktivno proučujete digitalni evro, projekt se je začel julija 2021. Kakšni so vaši argumenti v prid uvedbi digitalne valute? Je to res nujno, nekaj neogibnega v času hitre digitalizacije in mnogih alternativnih plačilnih sistemov in kriptovalut, vključno s stabilnimi kovanci?

Trdno smo prepričani, da je to nujno, saj moramo rešiti temeljni problem.

Centralne banke počnejo eno temeljno stvar: javnosti zagotavljajo plačilno sredstvo. Tako za prodajo na drobno in vsakodnevne transakcije kot tudi za poslovanje bank in velikih podjetij. Pri prodajo na drobno kot plačilno sredstvo zagotavljamo gotovino in jo bomo tudi v prihodnje. Z njo lahko plačujete povsod v evrskem območju v skoraj vsaki trgovini. Plačevanje z gotovino je ena temeljnih svoboščin, ki jih imajo ljudje.

Vendar pa gotovine ni mogoče uporabljati za vedno večji delež naših vsakodnevnih transakcij: vsi kupujemo preko spleta, a pri tem ne moremo uporabljati gotovine. In Evropejci vedno raje uporabljajo digitalna namesto fizičnih plačilnih sredstev. Danes za te transakcije ne obstaja ekvivalent gotovini in še vedno nimamo evropske rešitve, s katero bi bilo mogoče plačevati digitalno povsod v evrskem območju za vse namene in ob vseh priložnostih. Zaradi tega smo odvisni od neevropskih zasebnih ponudnikov plačilnih storitev, da izvajajo tako osnovno dejavnost v našem življenju, kot je plačevanje.

Z izdajo digitalnega evra, ki ima povsem enake funkcije kot gotovina, le da je digitalen, bi centralnim bankam omogočili, da zagotavljajo plačilno sredstvo javnosti, ki bo nato zmožna plačevati za namene, kjer to z gotovino ni mogoče. V bistvu ohranjamo svobodo ljudi, da plačujejo z javnim denarjem: gotovina bi postala na voljo tako v fizični kot tudi v digitalni obliki. In ker bi bil digitalni evro zakonito plačilno sredstvo, kot so bankovci in kovanci, bi se sprejemal za vsa digitalna plačila.

Kakšna je trenutna situacija na poti k digitalnemu evru? Kako gledate doseženi napredek in ali ste zadovoljni z dosedanjimi pripravami?

Tu sta dve dimenziji.

Prva dimenzija so tehnične priprave na digitalni evro, za katere so odgovorne ECB in centralne banke evrskega območja. Napredujemo pri vseh tehničnih vidikih projekta in smo znotraj časovnega načrta.

Druga dimenzija je zakonodajni proces, ki bo določil regulativni okvir za digitalni evro. Na tej strani je bil prav tako storjen napredek, a zakonodaja še ni dokončana. Upamo, da bo zakonodajni proces lahko zaključen čim prej, tako da bomo izbire zakonodajalcev lahko upoštevali pri razvoju digitalnega evra. A hkrati razumemo, da je to zapleten projekt. Tako Evropski parlament kot Svet Evropske unije – ki združuje ministre iz vseh sodelujočih držav – morata stvari v celoti razumeti in prevzeti svojo vlogo v tem procesu.

Skratka, medtem ko upamo, da bodo stvari na zakonodajni strani krenile hitreje, dobro napredujemo na tehnični strani.

Ali čutite politično podporo evropskih zakonodajalcev? Kakšno je razpoloženje med politiki?

Evropski voditelji so se na vrhu v marcu zelo jasno izrekli, da je »pospeševanje napredka na področju digitalnega evra ključnega pomena«, predvsem za podporo konkurenčnemu in odpornemu evropskemu plačilnemu sistemu ter za krepitev ekonomske varnosti Evrope. Nekatere podrobnosti je treba še uskladiti in z njimi s ukvarjamo. A imamo najvišjo mogočo podporo, voditelji držav so nam povedali, da moramo s tem iti naprej. Za nas je to zelo močna spodbuda, da nadaljujemo.

Kaj pa ljudje? Evropejci pričakujejo, da bo digitalni evro zagotovil najvišje standarde kakovosti, varnosti, zasebnosti in uporabnosti v plačilnih sistemih. Kako je vse to mogoče doseči v bližnji prihodnosti?

Na tem delamo že od leta 2021, ko smo začeli projekt digitalnega evra. Gre za zapleten projekt, a v ECB in nacionalnih centralnih bankah imamo zelo sposobne ljudi. Ugotavljamo, katere tehnične rešitve so najboljše, da dosežemo najvišjo možno mero enostavnosti, hitrosti, varnosti in zasebnosti.

Vzemimo na primer zasebnost. Digitalni evro bo zagotavljal najvišjo raven zaščite.

Prvič, ljudje bodo imeli možnost, da digitalni evro uporabljajo brez spletne povezave. Tega zaenkrat ne omogoča nobena rešitev za digitalno plačevanje. Ko gre za zasebnost, bo to enakovredno gotovini. Samo plačnik in prejemnik bosta vedela za transakcijo in nihče drug.

Drugič, ko gre za zasebnost pri spletni uporabi digitalnega evra, bomo v centralni banki videli samo kodo plačnika in prejemnika plačila. Po zakonu ne bomo imeli možnosti, da identificiramo udeležence transakcije.

Naj navedem primer. Delamo na tehnični strani, da bi zagotovili čim boljšo uporabniško izkušnjo, in razvijamo sistem, da bo pripravljen za inovacije.

Konkretneje, bankam in ponudnikom plačilnih sistemov dajemo možnost, da na podlagi tehnične platforme digitalnega evra razvijajo nove storitve, ki zaenkrat še ne obstajajo. Kot primer, raziskujemo pogojna plačila. Danes lahko uporabniki zgolj vežejo plačilo na določen čas: »Plačaj tej osebi ob tem in tem času.« A uporabniki bi lahko določili, da je plačilo pogojeno z drugimi dogodki, kar bi jim olajšalo življenje.

Naj za ponazoritev naveden en primer. Eksperimentiramo po celi Evropi, izvajamo testiranja s številnimi uporabniki, zagonskimi podjetji, univerzami, bankami. Eden od predlaganih projektov je povezan s kupovanjem vozovnic za vlak ali letalo – če želite danes v primeru zamude dobiti povračilo stroškov, imate s tem lahko precej sitnosti. Z digitalnim evrom pa bi bilo mogoče, da se plačilo izvede samo, če recimo vlak prispe pravočasno. To pomeni, da je plačilo opravljeno le, če je storitev opravljena v celoti.

Po drugi strani vemo, da številni Evropejci še vedno ljubijo gotovino. Na primer, maja letos je slovenski parlament celo začel uradni postopek za uvedbo pravice do uporabe gotovine v našo ustavo. Kaj bi rekli ljudem, ki so skeptični glede uporabe kakršnekoli oblike digitalnega denarja?

Moj odgovor je preprost: še vedno boste lahko uporabljali fizično gotovino. Gotovina bo vedno na voljo in vsakdo jo bo lahko uporabljal. Kot sem rekel, zavezani smo, da bomo družbi zagotavljali gotovino. In odločno podpiramo zakonodajni proces Evropske komisije, da se učvrsti obvezno sprejemanje gotovine.

Poleg tega razvijamo tak digitalni evro, da bo digitalna oblika gotovine: preprost, brezplačen, vključujoč, zasnovan tako, da varuje zasebnost in se sprejema povsod v evrskem območju. V vsakem primeru bo predstavljal samo dodatno možnost: nikogar ne bomo silili, da ga uporablja. Vodi nas en sam cilj: varovati svobodo ljudi, da se lahko odločijo, kako želijo plačati.

Kaj pa mladi, nove generacije, ki pogosto uporabljajo mobilne naprave? Boste pripravili kako rešitev tudi zanje?

Preizkušamo in analiziramo uporabniške rešitve ter organiziramo fokusne skupne, da vidimo preference ljudi. Sprašujemo ljudi, kaj si želijo in kako bi uporabljali digitalni evro. Radi bi zagotovili, da je produkt enostaven za uporabo in tak, da ga bo lahko vsakdo razumel. To je ključno: ljudje se zjutraj ne zbudijo z željo, da bi plačevali – plačujejo zato, ker bi radi nekaj kupili. Zato mora biti plačevanje karseda preprosto, hitro in zanesljivo. In ker bi bil digitalni evro zakonito plačilno sredstvo, bi ljudje vedeli, da imajo rešitev, s katero lahko plačajo povsod, kjer se sprejemajo digitalna plačila, na enostaven način, tako da prislonijo telefon na plačilno napravo. In da jim ni treba skrbeti, ali bodo v trgovini sprejeli njihovo kartico ali aplikacijo za mobilno plačevanje.

Je torej osnovna ideja, da bodo glavni instrument za izvajanje plačil z digitalnim evrom mobilni telefoni in druge mobilne naprave?

Zagotovili bomo tudi kartice v fizični obliki, da bi vključili tudi ljudi, ki so tehnološko manj vešči ali pa nimajo mobilnih naprav. Želimo biti kar se le da vključujoči.

Do konca letošnjega leta bo Svet ECB odločil, ali naj napreduje v naslednjo fazo priprav. Kateri bodo glavni dejavniki, ki jih bo upošteval pri teh bistveni odločitvi?

Ocenili bomo, kje stojimo v naših tehničnih pripravah. Ob tem bomo gledali tudi razpravo na politični ravni. Presodili bomo, ali gredo okoliščine v prid izdaje digitalnega evra.

Zdi se mi, da obstajajo pomembni razlogi, da s projektom nadaljujemo. Politični voditelji so izrazili močno politično podporo in nas celo pozvali, naj napredek pospešimo. Opažamo pa tudi vse več zanimanja javnosti. Ljudje nam sporočajo, da bodo digitalni evro uporabljali, če bo na razpolago. Ljudje razumejo, da je pomembno imeti digitalno obliko gotovine v primerih, ko ni mogoče uporabiti fizične gotovine ali kjer bi raje plačali digitalno.

Kateri so glavni deležniki, s katerimi komunicirate?

Skušamo pritegniti vse – potrošnike, trgovce, ponudnike plačilnih storitev, oblikovalce politik. Vidimo veliko podpore.

Recimo, potrošniki so zelo zainteresirani in nam naročajo, da naj bo digitalni evro enostaven, brezplačen za osnovno uporabo, vključujoč.

Trgovci so tudi zelo naklonjeni, ker bi, če bi imeli alternativo mednarodnim kartičnim plačilom, lahko zmanjšali velike provizije, ki jih zdaj plačujejo za digitalne plačilne transakcije. Pričakujejo znižanje stroškov, hočejo pa biti prepričani, da se bo digitalni evro enostavno povezal z obstoječimi plačilnimi rešitvami. Nedavno smo imeli v Frankfurtu sestanek s predstavniki največjih trgovskih družb v Evropi. Njihova glavna zahteva je bila ena: naredite to, in sicer hitro in enostavno!

Banke in ponudniki plačilnih storitev razumejo pomen strateške avtonomije. Želijo pa imeti zagotovilo, da ne bo pretiranih odlivov denarja iz bančnih računov v digitalni evro. A to ni velika nevarnost, saj je digitalni evro, kot rečeno, namenjen plačevanju in ni mišljeno, da bi bil hranilec vrednosti. Ne bo obrestovan, zato ne pričakujemo, da bodo ljudje hranili velike zneske v svoji denarnici za digitalni evro, v vsakem primeru pa bo ta znesek navzgor omejen. Razen tega, tudi če ljudje ne bodo imeli dovolj denarna v denarnici za digitalni evro, bodo še vedno lahko plačali z digitalnim evrom, ker bo denarnica povezana z bančnim računom. Zato ne bo potrebe, da bi imeli v digitalni denarnici veliko denarja. Z bankami se pogovarjamo tudi o tem, kako zagotoviti uporabo digitalnega evra znotraj njihovih informacijskih sistemov, na način, ki bo stroškovno učinkovit in jim ne bo v veliko breme, ter kako jim bodo povrnjeni stroški, ki jih bodo imele pri tem. Zdi se, da banke razumejo pomembnost projekta.

Danes živimo v zelo drugačnem svetu kot pred dvema ali tremi desetletji, ko je bil projekt evra zasnovan in zatem 1. januarja 2002 uveden v življenje Evropejcev v obliki kovancev in bankovcev. To je bila največja zamenjava gotovine v zgodovini. In domnevno nas v bližnji prihodnosti čaka prehod na digitalni evro. Kdaj bomo lahko plačevali z digitalnim evrom?

Tehnično gledano bomo pripravljeni za uvedbo v dveh letih in pol do treh letih po tem, ko bo zakonodaja v veljavi. Veliko je torej odvisno od sprejetja zakonodaje. Razvoja digitalnega evra ne moremo dokončati, dokler zakonodaja ni sprejeta.

Govorimo torej o letu 2028 ali 2029?

Da, od leta 2028 naprej. A v resnici je odvisno od zakonodajnega postopka. Samo primer za lažje razumevanje. Še vedno se pogovarjamo, ali bodo ljudje lahko imeli eno ali več denarnic. Tehnično gledano to pomeni povsem drugačno zasnovo in drugačno stopnjo kompleksnosti. Tehničnih značilnosti ne moremo dokončati, dokler ne bomo vedeli, kaj zakonodaja zahteva od nas. Zato je sedanji časovni načrt zelo odvisen od sprejetja zakonodaje.

Ali mora biti zakonodaja sprejeta samo na ravni EU ali pa jo morajo potrditi tudi nacionalni parlamenti?

Ne, samo na evropski ravni. Svet EU in Parlament morata sprejeti svoje stališče in sesti skupaj s Komisijo, da uskladijo končno besedilo.

Se bo digitalni evro uporabljal tudi v državah, ki še niso sprejele evra?

Ne, digitalni evro je za prebivalce evrskega območja in za ljudi, ki potujejo v evrsko območje. Če država, ki je v EU, a zunaj evrskega območja, želi dovoliti svojim državljanom, da uporabljajo digitalni evro, mora njena centralna banka sprejeti sporazum z ECB. Za države zunaj EU je potreben sporazum tako s centralno banko kot tudi z vlado.

Marca letos ste v intervjuju za Expansión poudarili, da se povečuje občutek nujnosti, saj »so razmere zunaj evrskega območja vir pritiskov in terjajo, da se v večji meri upoštevajo tveganja, s katerimi se soočamo pri plačilih zaradi naše krhkosti in izjemne odvisnosti od tujih ponudnikov«. Za kakšna tveganja gre?

Trenutno smo v situaciji, ko kar dve tretjini kartičnih plačil obdelajo neevropska podjetja. Ko plačate s kreditno kartico, jim naš bančni sektor in izvajalci plačilnega prometa plačajo provizijo. Poleg tega mobilna plačila povečujejo svoj tržni delež in ko plačate z mobilno napravo, banke izgubljajo provizije in podatke. Vemo tudi, da prihajajo stabilni kovanci, ki so večinoma izraženi v dolarjih in ki bi bankam lahko odnesli depozite. To bi bil dodaten korak do še globlje odvisnosti Evrope od zunanjih ponudnikov.

Ta odvisnost je skrb za centralno banko, saj je odpornost plačilnih sistemov eden od mandatov centralnih bank. Želimo zagotoviti, da Evropejci lahko plačujejo neodvisno od drugih regij sveta. Tako da bomo normalno živeli naprej tudi v primeru, če se nekaj zgodi zunaj evrskega območja. Trenutno nimamo tega zagotovila.

Drži, soočamo se s številnimi geopolitičnimi in ekonomskimi izzivi, od katerih mnogih prihajajo z druge strani Atlantika ali iz Kitajske. Glede na ta novi kontekst, kako bi digitalni evro povečal konkurenčnost in strateško avtonomije Evrope, kot ste ravno omenili?

Kar želim reči, je, da moramo biti gospodarji svoje usode. Ne glede na to, kaj se zgodi. Želimo rešiti problem, ki ga imamo. Že 25 let imamo skupno valuto, a ko jo želimo uporabiti na spletu, smo odvisni od nekoga drugega. To je zaskrbljujoče. In ta problem moramo rešiti. Samo za primer: če uvedemo digitalni evro, to pomeni, da bo Evropa imela poenoteno infrastrukturo in skupen standard za plačevanje. Ponudniki plačilnih storitev so zelo inovativni. Recimo, v Sloveniji imate Flik in povedali so mi, da je to zelo dobra rešitev za plačevanje.

Drži, je odličen za mala plačila.

Zakaj se torej Flik ne bi mogel razširiti zunaj Slovenije? Je dobra rešitev in ljudje jo lahko uporabljajo, težava pa so standardi. Če imate različne standarde v različnih državah, je za majhna podjetja zelo težko prodreti v tujino, pa četudi so zelo inovativna. To je enako, kot če morate govoriti tuj jezik. Če pa imate enoten standard, en sam skupni jezik, lahko veliko lažje prodate svoj produkt. S tem bi se morali ukvarjati: da ustvarimo okolje, v katerem naša podjetja lahko konkurirajo, rastejo in postanejo velika.

V članku, ki ste ga napisali za ekonomsko revijo Bancaria, ste dejali, da digitalna plačila stojijo na stičišču informacijske tehnologije in financ. Lahko poveste več o tem?

Ko razpravljamo in se primerjamo z ZDA na dolgi rok in gledamo na sektorsko sestavo produktivnosti, vidimo, da se razdalja med ZDA in nami večinoma nahaja v teh dveh sektorjih: informacijska tehnologija in finance. Oba imata eno temeljno značilnost: za oba je ključna ekonomija obsega, ki vam omogoča, da povečate produktivnost. Naša podjetja ne morejo rasti, ker delujejo na razdrobljenem trgu. Tudi če v Sloveniji nekaj izumite v teh dveh sektorjih, zaradi razdrobljenosti trga zelo težko razširite poslovanje v tujino. In ne morete užiti koristi svoje povečane dejavnosti.

Zato moramo našim podjetjem s teh dveh področij zagotoviti, da se z lahkoto razširijo in izkoristijo prednosti enotnega trga EU. Študija IMF, ki je bila večkrat potrjena, ugotavlja, da so necarinske ovire, ki jih imamo v trgovini v evrskem območju, enake, kot bi bile 44-odstotne carine za blago in kot več kot 100-odstotne carine pri storitvah. Zato je pomembno je, da se ta dva sektorja čim bolj razširita v Evropi, in v ta namen moramo odpraviti preostale ovire znotraj enotnega trga. Za ta dva sektorja, finance in IT, ter za dejavnosti na njunem stičišču – denimo digitalna plačila – je ekonomija obsega bistvena, da sektorja lahko rasteta in sta uspešna.

Kakšne so izkušnje držav, ki so doslej že uvedle digitalno valuto? Se lahko od njih česa naučimo?

Najbolj dovršen digitalni projekt je doslej kitajski. Vendar gre tam za popolnoma drugačen kontekst, kar zadeva pravila, na primer za različne ravni zasebnosti pri digitalnih denarnicah.

Zato se osredotočamo na to, kako zadovoljiti potrebe v evrskem območju in kaj je pomembno Evropejcem, denimo kar se tiče zasebnosti. Zelo pomembno je tudi, da je sistem zelo odporen proti goljufijam – to je za ljudi velikega pomena in tudi vidik, ki ga zelo močno poudarjajo evropske organizacije za varstvo potrošnikov.

Več centralnih bank zunaj evrskega območja spremlja naš napredek in se obrača na nas, da bi se učili iz našega dela. Za nas v evrskem območju je ta projekt še posebej nujen, ker je fragmentacija okolja digitalnih plačil vzdolž državnih meja nezdružljiva z našo monetarno unijo in nam ne omogoča, da bi v celoti izkoristili prednosti enotnega trga. Digitalni evro bi združil evropska plačila.

Kako vidite najnovejšo obrestno odločitev, ki jo je ECB sprejela ta četrtek (24. julija)? Kakšni so bili razlogi zanjo? Lahko v letu 2025 pričakujemo še kakšno znižanje obrestnih mer?

Inflacija je na naši ciljni ravni 2%, gospodarstvo pa se je v zahtevnem svetovnem okolju doslej izkazalo za odporno, čeprav so razmere še vedno zelo negotove, zlasti kar zadeva trgovinsko menjavo. Zato smo sklenili, da pustimo obrestne mere nespremenjene.

Zaradi motenj v trgovinski menjavi je težje ocenjevati nedavne podatke. V prvem četrtletju je bila gospodarska rast močnejša od pričakovane, večinoma zato, ker so podjetja hitela z izvozom in naložbami v osnovno opremo pred pričakovanimi zvišanji carin. Nasprotno se je rast zasebne potrošnje umirila, stopnja varčevanja pa se je zvišala.

Septembra – in v mesecih zatem – bomo imeli več podatkov, ki jih bomo upoštevali v posodobljenih makroekonomskih projekcijah. Zatem bomo ocenili naravnanost naše denarne politike, pri čemer se bomo kot vedno odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Predvsem bomo lahko bolje ocenili trgovinsko situacijo in pogledali skozi volatilnost, ki jo povzroča hitenje z izvozom. Tako bomo lahko bolje razbrali osnovni zagon gospodarstva in njegove posledice za inflacijske obete.

Trenutno prejemamo nasprotujoče si signale. Šibko zaupanje potrošnikov napoveduje oslabljeno rast potrošnje v bližnji prihodnosti, vztrajna negotovost in zaključevanje pospešenega izvoza pa bi lahko negativno vplivala na podjetniške naložbe in izvoz. Po drugi strani je trg dela doslej ostal odporen, kljub temu da se povpraševanje po delovni sili zmanjšuje, realni dohodki pa se zvišujejo, čeprav se rast plač postopno umirja. Sčasoma bodo večje javne naložbe v obrambo in infrastrukturo predvidoma podpirale gospodarsko aktivnost. Tveganja za gospodarsko rast so po naši oceni usmerjena navzdol, obeti za inflacijo pa so bolj negotovi kot običajno. Predvsem bomo morali videti, kako bodo na cene vplivale motnje v trgovinski menjavi, med drugim tudi preko njihovega vpliva na dobavne verige in na preusmerjanje trgovine, ki se že kaže v povečevanju uvoza v evrsko območje iz Kitajske.

Po desetih zvišanjih obrestnih mer med septembrom 2022 in septembrom 2023 je ECB od lanskega junija osemkrat (devetkrat) znižala stroške izposojanja. Česa se je ECB naučila iz obvladovanja inflacije v minulih štirih letih?

Lahko vam povem dve glavni stvari, ki sem se ju v tem obdobju naučil sam. Prvič, ko pride do nenadnih inflacijskih šokov, se dinamika inflacije lahko spremeni, ker v sistemu obstaja nelinearnost. Inflacija se lahko zelo hitro pospeši, še posebej, ker so podjetja spremenila cene veliko hitreje, kot smo pričakovali. Naredila so veliko majhnih korakov, a pogosto. Ta pospešitev inflacije je zelo pomembna in to nelinearnost moramo upoštevati.

Drugič, nedavno strmo zvišanje inflacije je potrdilo, kako pomembno je, da ohranjamo inflacijska pričakovanja pod nadzorom. Če lahko zasidrate inflacijska pričakovanja na ciljni ravni, se bo temu na mehak način prilagodil celoten sistem. Tako so posledice denarne politike za realno gospodarstvo lahko manj hude, če najprej znižate inflacijska pričakovanja nazaj na ciljno raven, in potem lahko tudi hitreje vrnete obrestne mere na nižje ravni, ko enkrat inflacijski šok pojenja. Ohranjanje inflacijskih pričakovanj na ravni blizu 2-odstotnega inflacijskega cilja je zelo pomembno in je tudi eno od načel, ki smo jih izpostavili pred nekaj tedni v naši novi strategiji denarne politike.

V tem kontekstu: katera so glavna tveganja v inflacijskih obetih za evrsko območje? So tveganja trenutno na strani zviševanja ali zniževanja inflacije in zakaj?

V naši zadnji, junijski napovedi smo ocenili, da so tveganja dejansko uravnotežena in niso usmerjena niti navzgor niti navzdol. Zdaj vidimo dodatno apreciacijo evra in rahlo zvišanje stroškov energije. Splošna ocena torej ostaja enaka. Takrat smo opazili tudi večje trgovinske napetosti in nekaj zaskrbljenosti glede obetov za svetovno gospodarstvo, ki pa je doslej ostalo odporno. Gledano v celoti se mi zdi, da junijsko oceno lahko potrdimo in da so inflacijska pričakovanja uravnotežena.

Za konec, kaj v prihodnje čaka evrsko območje v kontekstu povečevanja geopolitičnih napetosti, negotovosti, natrganih multilateralnih pravil, Trumpovih carin ter povečanih izzivov in izdatkov na obrambnem področju? Kako se lotiti vseh teh vprašanj in izzivov in kakšna bi morala biti vloga ECB v tem bolj zapletenem in spremenjenem svetu?

Imamo eno temeljno poslanstvo: stabilnost cen. Zato upoštevamo vse te dejavnike in oblikujemo denarno politiko, ki zagotovlja, da inflacija ostane na ravni našega cilja. Cenovna in finančna stabilnost ustvarjata razmere, da se lahko ljudje odločajo v stabilnem kontekstu, s čim manj negotovosti. To je vloga ECB, da znotraj svojega mandata zagotavljamo makroekonomsko okolje, ki spodbuja dolgoročne naložbe, in ljudem zmanjšuje negotovosti pri sprejemanju odločitev. To je naš glavni prispevek.