Sklepi o denarni politiki

22. julij 2021

Svet ECB je v nedavnem pregledu strategije sprejel simetrični inflacijski cilj na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. Ključne obrestne mere ECB so že nekaj časa blizu spodnje meje, srednjeročni inflacijski obeti pa so še vedno daleč pod ciljem Sveta ECB. V takšnih razmerah je Svet ECB danes spremenil prihodnjo usmeritev o obrestnih merah. S spremembo želi poudariti svojo odločenost, da bo še dalj časa ohranjal spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi dosegel ciljno raven inflacije.

V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija zmerno nad ciljno ravnjo.

Svet ECB je potrdili junijsko oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov ter še naprej pričakuje, da se bodo nakupi v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v tekočem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.

Svet ECB je potrdil tudi ostale ukrepe v podporo svojemu mandatu ohranjanja cenovne stabilnosti, namreč raven ključnih obrestnih mer ECB, nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Podrobneje so sklepi predstavljeni v nadaljevanju.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma –0,50%.

V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija zmerno nad ciljno ravnjo.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP)

Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Svet ECB bo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR izvajal še vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi pandemije koronavirusa končana.

Ker so nove informacije potrdile skupno oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov, ki je bila sprejeta na junijski seji o denarni politiki, Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo nakupi v okviru programa PEPP v tem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.

Svet ECB bo nakupe izvajal fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da prepreči zaostrovanje pogojev financiranja, ki ni skladno s preprečevanjem navzdol usmerjenega vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej podpirala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo ugodne pogoje financiranja mogoče ohranjati s tokovi nakupov, ki v času izvajanja neto nakupov ne izčrpajo celotnega obsega programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Prav tako je mogoče obseg nakupov ponovno umeriti, če bi bilo to potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo pomagali preprečiti negativni šok za gibanje inflacije zaradi pandemije.

Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investiral še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Operacije refinanciranja

Svet ECB bo z operacijami refinanciranja še naprej zagotavljal obsežno likvidnost. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR lII) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

***

Svet ECB je pripravljen ustrezno prilagoditi vse instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na novinarski konferenci, ki se bo začela danes ob 14.30 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.