TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Atene, 26. oktober 2023

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rada bi se zahvalila guvernerju Janisu Sturnarasu za gostoljubje in izrazila posebno hvaležnost zaposlenim v grški centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo našo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Še vedno se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka, domači cenovni pritiski pa ostajajo močni. Po drugi strani je septembra inflacija izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih baznih učinkov, in večina meril osnovne inflacije se še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer se še vedno intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. To vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jih bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo obrestne mere naše denarne politike določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo euroobmočja ostaja šibko. Po najnovejših podatkih se je obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih še naprej zmanjševal. Oslabljeno zunanje povpraševanje in bolj zaostreni pogoji financiranja vse bolj zavirajo naložbe in potrošnjo. Tudi storitveni sektor izgublja zagon. K temu največ prispeva slabitev industrijske proizvodnje, ki se preliva v druge sektorje, pospešek zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji popušča, vpliv višjih obrestnih mer pa se širi. Gospodarstvo bo verjetno ostalo šibko tudi v preostanku letošnjega leta. V prihodnjih letih se bo predvidoma znova okrepilo, ko bo inflacija še nadalje upadla, realni dohodki gospodinjstev bodo okrevali, povpraševanje po izvozu euroobmočja pa bo znova naraslo.

Gospodarsko aktivnost je doslej podpiral močan trg dela. Stopnja brezposelnosti je bila avgusta na zgodovinsko nizki ravni 6,4%. Vendar pa obstajajo znaki, da trg dela izgublja moč. Ustvarja se manj novih delovnih mest, tudi v storitvenih dejavnostih, kar je skladno z ohlajanjem gospodarstva, ki se postopno prenaša v zaposlenost.

Ker energetska kriza popušča, bi morale vlade še naprej odpravljati s tem povezane ukrepe pomoči. To je bistveno, da ti ukrepi ne bodo krepili srednjeročnih inflacijskih pritiskov, zaradi katerih bi bila potrebna še bolj restriktivna denarna politika. Javnofinančne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo produktivnost gospodarstva in omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. S strukturnimi reformami in naložbami v povečanje ponudbenih zmogljivosti v euroobmočju, ki bi jih podprlo celovito izvajanje programa »EU naslednje generacije«, je mogoče zmanjšati cenovne pritiske v srednjeročnem obdobju, hkrati pa pospeševati zeleni in digitalni prehod. V ta namen bi bilo treba do konca letošnjega leta zaključiti reformo okvira ekonomskega upravljanja v EU ter pospešiti napredek v smeri unije kapitalskih trgov in dokončanje bančne unije.

Inflacija

Inflacija je septembra upadla na 4,3%, kar je skoraj celo odstotno točko manj kot avgusta. V bližnji prihodnosti se bo verjetno še znižala, saj bodo strma zvišanja cen energentov in hrane, zabeležena jeseni 2022, izpadla iz medletnih stopenj. Septembrsko znižanje je bilo prisotno v vseh skupinah. V skupini hrane se je inflacija ponovno upočasnila, čeprav je dolgoročno gledano še vedno visoka. Cene energentov so medletno upadle za 4,6%, vendar so se nedavno zaradi novih geopolitičnih napetosti ponovno zvišale in postale manj predvidljive.

Inflacija brez energentov in hrane se je septembra znižala na 4,5%, potem ko je avgusta znašala 5,3%. To znižanje je bilo posledica izboljševanja razmer na strani ponudbe, prenosa prejšnjih znižanj cen energentov in vpliva bolj zaostrene denarne politike na povpraševanje in na moč podjetij pri oblikovanju cen. Inflacija v skupini blaga je upadla na 4,1%, v skupini storitev pa na 4,7%, pri čemer so slednjo zniževali tudi izraziti bazni učinki. Cenovni pritiski v turizmu in potovalnih storitvah očitno popuščajo.

Večina meril osnovne inflacije se še naprej znižuje. Po drugi strani so domači cenovni pritiski še vedno močni, kar odraža tudi vse večji pomen rasti plač. Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se večinoma gibajo okrog 2%. Vseeno nekateri kazalniki ostajajo povišani in jih je treba skrbno spremljati.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Rast bi lahko bila nižja, če bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Negativno bi na rast vplivala tudi upočasnitev svetovnega gospodarstva. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt, ki so ga sprožili teroristični napadi v Izraelu, sta glavna vira geopolitičnih tveganj. Zaradi tega bi podjetja in gospodinjstva lahko izgubila zaupanje in postala bolj negotova glede prihodnosti, kar bi še dodatno upočasnilo rast. Po drugi strani bi bila rast lahko višja od pričakovane, če bodo zaradi še vedno močnega trga dela in zviševanja realnih dohodkov ljudje in podjetja pridobili zaupanje in zato trošili več ali če bo svetovna gospodarska rast višja od pričakovane.

Tveganja, da bo inflacija višja, bi lahko prišla iz višjih energetskih in prehrambnih stroškov. Povečane geopolitične napetosti bi cene energentov lahko potisnile navzgor na kratki rok, na srednji rok pa bi obeti postali bolj negotovi. Ekstremni vremenski pojavi in bolj splošno napredovanje podnebne krize bi cene hrane lahko potisnili navzgor bolj, kot je pričakovano. Nadalje bi se inflacija lahko zvišala, in sicer tudi srednjeročno, če bi se inflacijska pričakovanja trajno povzpela nad našo ciljno raven ali če bi se plače ali profitne marže zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi cenovni pritiski oslabili, zlasti v srednjeročnem obdobju, če bi se povpraševanje zmanjšalo, na primer zaradi intenzivnejše transmisije denarne politike ali poslabševanja gospodarskega okolja zunaj euroobmočja zaradi večjih geopolitičnih tveganj.

Finančne in denarne razmere

Dolgoročne obrestne mere so se od naše zadnje seje opazno zvišale, kar odraža velika zvišanja v drugih večjih gospodarstvih. Naša denarna politika se še naprej intenzivno prenaša v splošne pogoje financiranja. Za banke je financiranje postalo dražje, zato so se obrestne mere za posojila podjetjem avgusta ponovno zvišale, in sicer na 5,0%, obrestne mere za hipotekarna posojila pa na 3,9%.

Zaradi višjih obrestnih mer za posojila in posledičnega krčenja načrtovanih naložb in nakupov stanovanjskih nepremičnin je povpraševanje po kreditih v tretjem četrtletju še nadalje strmo upadlo, kot so banke poročale v naši zadnji anketi o bančnih posojilih. Poleg tega so se še dodatno zaostrili kreditni standardi za posojila podjetjem in gospodinjstvom. Banke postajajo bolj zaskrbljene glede tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti, in so tudi same manj pripravljene prevzemati tveganje.

Zaradi teh dejavnikov je kreditna dinamika še nadalje oslabila. Medletna stopnja rasti posojil podjetjem je z julijskih 2,2% strmo upadla na 0,7% v avgustu in 0,2% v septembru. Kreditiranje gospodinjstev je ostalo šibko, saj se je stopnja rasti posojil avgusta upočasnila na 1,0%, septembra pa še nadalje na 0,8%. Zaradi šibke posojilne aktivnosti in krčenja Eurosistemove bilance stanja je medletna stopnja rasti denarnega agregata M3 avgusta upadla na –1,3%, kar je najnižja raven od uvedbe eura, in je septembra še vedno znašala –1,2%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo našo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Še vedno se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka, domači cenovni pritiski pa ostajajo močni. Po drugi strani je septembra inflacija izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih baznih učinkov, in večina meril osnovne inflacije se še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer se še vedno intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. To vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jih bomo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno za čimprejšnje znižanje inflacije. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.