Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
Christine Lagarde
The President of the European Central Bank
Fatih Birol
Executive Director of the International Energy Agency
Werner Hoyer
President of the European Investment Bank
  • BLOG ECB24. NOVEMBER 2023

Čas je za podnebno odporno evropsko gospodarstvo

Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo, Werner Hoyer, predsednik Evropske investicijske banke, in Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke

Ta objava na blogu je prva v seriji, ki spremlja konferenco COP28

Evropa mora pospešiti zeleni prehod, če hoče ostati konkurenčna v svetovnem okolju. Nove tehnologije in zelena energija niso le boljše za okolje, temveč so tudi gospodarsko smiselne. Da pa bo prehod uspešen, mora biti pravičen in vključujoč.

Podnebne spremembe se odvijajo vse hitreje. Čas, da globalno segrevanje omejimo na 1,5°C, se izteka. Lahko bodisi odigramo svojo vlogo v okviru svojega mandata bodisi trpimo za hudimi posledicami neukrepanja.

Medtem ko se oblikovalci politik, vodilni poslovneži in civilna družba pripravljajo na podnebna pogajanja na konferenci COP28 naslednji teden v Dubaju, postaja vse bolj gotovo, da bo leto 2023 doslej najtoplejše. Ekstremni požari v naravi, suše in poplave terjajo hud človeški in gospodarski davek po vsem svetu. Dokazi so jasni: analize Evropske centralne banke kažejo, da dlje ko bomo odlašali z zmanjšanjem emisij in prehodom v bolj zeleno gospodarstvo, višji bodo stroški. Anketa Evropske investicijske banke o naložbah iz leta 2023 kaže, da se dve od treh evropskih podjetij že soočata s škodo in izgubami zaradi podnebnih sprememb.

Hkrati se spreminja način, kako energetsko poganjamo gospodarstvo, medtem ko postaja energetski prehod vse hitrejši. S kombinacijo politik, inovacij, določanja cen ogljika ter zasebnega in fiskalnega financiranja – med drugim tudi prek evropskega zelenega dogovora – se pospešujejo naložbe v tehnologije, s pomočjo katerih bo mogoče ublažiti degradacijo, ki jo povzročata nezmanjšano kurjenje fosilnih goriv in globalno segrevanje.

Kot je razvidno iz poročila Mednarodne agencije za energijo (World Energy Outlook), svetovni izdatki za čisto energijo podirajo rekorde. Premik k čistejši energiji ni motiviran le z ustvarjanjem dobrega imena, ampak je tudi gospodarsko smiseln. Sedaj je gradnja obnovljivih virov energije cenejša in hitrejša kot gradnja nove infrastrukture za fosilna goriva. V svetu, ki ga zaznamuje povečana geopolitična negotovost, tehnologije za čisto energijo prispevajo h krepitvi energetske varnosti in neodvisnosti držav.

Zeleni prehod ni pomemben le za varstvo okolja, temveč tudi za zaščito gospodarstva. Naložbe v energetske vire, ki postajajo vse manj konkurenčni, niso gospodarsko smiselne in ne izkoriščajo tehnološkega preboja, ki bo oblikoval kombinacijo energetskih virov v prihodnosti. Če Evropi ne bo uspelo iti v korak s svetovno energetsko revolucijo, se bo njena konkurenčnost nepopravljivo poslabšala.

Evropa se lahko temu izogne z jasno vizijo, ambicioznostjo in odločenostjo. Vzpostaviti mora stabilno in ugodno regulatorno okolje z dobro opredeljenimi strateškimi cilji, kjer je zasebni kapital odločno usmerjen v zelene tehnologije. Potrebni so tudi enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni, da bi inovacije zaživele.

S pomočjo instrumentov financiranja, kot so zelene obveznice, ki jih izdaja EU, bo mogoče financirati preboj na področju čistih tehnologij, takšni instrumenti pa bi bili še močnejši v popolnoma dokončani uniji kapitalskih trgov. Rešitve financiranja po meri ali jamstva za zmanjšanje tveganja, ki ga prinašajo zelo inovativne zasebne naložbe – kot so plavajoče vetrne elektrarne, zeleni vodik ali nove baterijske tehnologije – bodo pripomogle h gradnji infrastrukture, ki jo Evropa potrebuje, da doseže neto ničelno gospodarstvo. Na svetovni ravni pa bi bila z določanjem cen ogljika zagotovljena transparentnost, ki bi potrošnike in vlagatelje spodbudila k prehodu na trajnostne in energetsko učinkovite proizvode in naložbe.

Vendar Evropa ne bo mogla vsega storiti sama: če ne bodo ukrepali tudi drugi, bomo vsi pogoreli. Pobude, kot je evropski zeleni dogovor, bi morale biti dopolnjene z ambicioznimi razvojnimi politikami, ki podpirajo regije v razvoju zunaj Evrope pri uvajanju čistih virov energije. Naložbe v najsodobnejše evropske tehnologije lahko imajo in bodo tudi dejansko imele velik učinek.

V prizadevanjih, da preoblikujemo gospodarstvo, ne smemo nikogar pustiti za sabo. Evropa si mora prizadevati za pravičen, vključujoč in pošten prehod. Politike na področju podnebnih sprememb in zelenega prehoda lahko najbolj prizadenejo najbolj ranljiva podjetja in gospodinjstva. Potrebujemo dobro usmerjene začasne fiskalne ukrepe in izobraževalne pobude, da bi pravično razporedili breme prehoda.

Ob soočenju z gospodarskimi izzivi se podnebne politike prepogosto dojemajo kot nebodigatreba. Vendar bi bile posledice neukrepanja veliko hujše. Odgovor ne sme biti slabitev naših ambicij, temveč izkoriščanje celotnega potenciala inovatorjev, s čimer bo evropsko gospodarstvo postalo bolj konkurenčno in odporno, zagotovljena pa bo tudi pravičnejša in bolj trajnostna prihodnost za vse.

Konferenca COP28 je priložnost, da EU in države po svetu pokažejo, da so odločene voditi boj proti podnebnim spremembam ter podpreti svojo odločenost s konkretnimi ukrepi. V takšnih skupnih prizadevanjih bomo sodelovali v okviru svojega mandata.

Ta prispevek na blogu je bil objavljen kot mnenjski članek v več evropskih časopisih.

Poglejte si blog ECB in se naročite na prihodnje objave.