Sklepi o denarni politiki

6. marec 2025

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se še naprej giblje približno v skladu s pričakovanji strokovnjakov, zadnje projekcije pa tesno sledijo prejšnjim inflacijskim obetom. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,3% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,0% v letu 2027. Popravek skupne inflacije navzgor v letu 2025 je posledica močnejše dinamike cen energentov. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,2% v letu 2025, 2,0% v letu 2026 in 1,9% v letu 2027.

Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Domača inflacija ostaja visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Po drugi strani se rast plač umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.

Denarna politika postaja pomenljivo manj restriktivna, saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Obenem nadaljnjo blažitev pogojev financiranja zavirajo pretekli dvigi obrestnih mer, ki se še vedno prenašajo v obstoječi obseg kreditov, medtem ko obseg posojanja na splošno ostaja umirjen. Gospodarstvo se sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so strokovnjaki projekcije rasti zopet popravili navzdol, in sicer na 0,9% za leto 2025, 1,2% za leto 2026 in 1,3% za leto 2027. Popravki navzdol za leti 2025 in 2026 so odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik. Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov ključnih obrestnih mer.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah vse večje negotovosti se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,50%, 2,65% oziroma 2,90%, z začetkom veljavnosti 12. marca 2025.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelja v okviru programov APP in PEPP se zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.