1 Povzetek
Najnovejši podatki kažejo na poslabšanje obetov za rast v euroobmočju, vseeno pa osrednji scenarij ostaja okrevanje, ki ga poganja potrošnja. Rast je v prvi polovici leta 2024 okrevala zaradi prispevka neto trgovinske menjave. Najnovejši kazalniki nakazujejo, da se bo rast kratkoročno nadaljevala, vendar bo nižja, kot je bilo pričakovano v letošnjih junijskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se še naprej zviševal, k čemur bo prispevala močna rast plač. To bi skupaj s postopno krepitvijo zaupanja podpiralo okrevanje, ki ga poganja potrošnja. Vseeno pa je impulz iz potrošnje nekoliko šibkejši, kot je bilo predvideno v junijskih projekcijah, saj najnovejši podatki in zadnje ankete kažejo na še vedno oslabljeno zaupanje potrošnikov in namere gospodinjstev, da povečajo varčevanje. Šibkejši zagon rasti nakazujejo tudi najnovejši podatki o podjetniških naložbah. Kljub temu bosta domače povpraševanje podpirala popuščanje učinkov preteklega zaostrovanja denarne politike in predpostavljena nadaljnja ublažitev pogojev financiranja v skladu s tržnimi pričakovanji o prihodnjem gibanju obrestnih mer. Poleg tega napovedano povečanje zunanjega povpraševanja podpira obete za izvoz euroobmočja. Trg dela naj bi ostal odporen, pri čemer bo stopnja brezposelnosti po pričakovanjih ostala na zgodovinsko nizki ravni. Ker nekateri ciklični dejavniki, zaradi katerih se je v bližnji preteklosti znižala rast produktivnosti, popuščajo, se bo produktivnost v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila. Gledano v celoti bo povprečna letna realna rast BDP v letu 2024 predvidoma znašala 0,8%, nato pa bo v letu 2025 dosegla 1,3% in v letu 2026 1,5%. V primerjavi z junijskimi projekcijami so bili obeti za rast BDP popravljeni malenkostno navzdol za vsa leta obdobja projekcij.[1]
Potem ko se je nedavno umirila, se bo skupna inflacija v zadnjem četrtletju letošnjega leta po projekcijah nekoliko zvišala, nato pa se bo do konca leta 2025 zopet zniževala do inflacijskega cilja. Pričakovano zvišanje v bližnji prihodnosti večinoma odraža bazne učinke v skupini energentov. V srednjeročnem obdobju naj bi se inflacija v skupini energentov ustalila na nizkih pozitivnih stopnjah ob tržnih pričakovanjih o cenah energetskih surovin in veleprodajnih cenah energentov ter ob načrtovanih javnofinančnih ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami. Inflacija v skupini hrane se je v zadnjih četrtletjih močno znižala, ko so se pritiski iz proizvodne verige zmanjševali zaradi nižjih cen energetskih in prehrambenih surovin. Inflacija v skupini hrane bo predvidoma ostala večinoma nespremenjena, nato pa se bo od konca leta 2025 dalje še dodatno umirila. Inflacija brez energentov in hrane bo po pričakovanjih ostala višja od skupne inflacije v skoraj celotnem obdobju projekcij, vendar se bo dezinflacija nadaljevala. Inflacija v skupini storitev je v zadnjih mesecih ostala vztrajno visoka. Vseeno se še vedno pričakuje, da se bo pozneje v obdobju projekcij postopno zniževala, ker se rast plač in drugi stroškovni pritiski umirjajo, medtem ko se zapoznel vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike še naprej preliva v cene življenjskih potrebščin. V zadnjih četrtletjih se je nominalna rast plač začela zniževati s povišanih ravni, in to bolj, kot je bilo sprva predvideno. Nadaljnje postopno umirjanje rasti plač se pričakuje v prihodnjih letih, ko bodo še naprej popuščali pritiski na rast plač, povezani s kompenziranjem inflacije, ob pomanjkanju ustrezne delovne sile. Okrevanje rasti produktivnosti naj bi prispevalo k umirjanju pritiskov s strani stroškov dela. Obenem se je rast dobička opazno znižala in bo delno absorbirala prenos stroškov dela v cene, predvsem v bližnji prihodnosti. Gledano v celoti se bo medletna povprečna skupna inflacija predvidoma znižala s 5,4% v letu 2023 na 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. V primerjavi z junijskimi projekcijami inflacijski obeti ostajajo nespremenjeni. Inflacija brez energentov in hrane se je v zadnjih mesecih presenetljivo rahlo zvišala, kar je privedlo do majhnega popravka navzgor v letih 2024 in 2025.
Tabela 1
Projekcije rasti in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)
September 2024 | Popravki v primerjavi z junijem 2024 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | ||
Realni BDP | 0,5 | 0,8 | 1,3 | 1,5 | –0,1 | –0,1 | –0,1 | –0,1 | |
HICP | 5,4 | 2,5 | 2,2 | 1,9 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | |
HICP brez energentov in hrane | 4,9 | 2,9 | 2,3 | 2,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | |
Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na letnem povprečju podatkov, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih števil. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
2 Mednarodno okolje
Kratkoročen zagon svetovne gospodarske rasti na splošno ostaja pozitiven, vendar so se okrepili dejavniki, ki zavirajo rast.[2] Svetovna rast brez euroobmočja je bila v drugem četrtletju letošnjega leta rahlo nižja kot v prvem četrtletju, vendar je bila približno v skladu z junijskimi projekcijami. Medtem ko bo rast v tretjem četrtletju po projekcijah ostala stabilna, najnovejši podatki nakazujejo upočasnitev cikla predelovalnih dejavnosti zaradi še vedno restriktivnih denarnih politik. Obenem ankete kažejo na vztrajno povečevanje aktivnosti v svetovnih storitvenih dejavnostih. Ti signali skupaj z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi in nedavno volatilnostjo na finančnih trgih nakazujejo, da so se okrepili dejavniki, ki zavirajo rast v bližnji prihodnosti.
V srednjeročnem obdobju se bo svetovna rast po projekcijah zmerno zvišala, kar je večinoma nespremenjeno v primerjavi z junijskimi projekcijami. Potem ko se je v letu 2023 povečal za 3,5%, bo svetovni realni BDP po projekcijah porasel za 3,4% v letih 2024 in 2025 ter 3,3% v letu 2026. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bil v vseh treh letih popravljen rahlo navzgor (tabela 2). To odraža nekoliko močnejšo rast v večjih nastajajočih tržnih gospodarstvih (kot sta Kitajska in Rusija) v letu 2024 ter višjo rast v ZDA in Združenem kraljestvu v letih 2025 in 2026. Močnejša gospodarska rast v ZDA je povezana s pozitivnim vplivom večjih neto migracij od sprva predvidenih in z zavezo obeh predsedniških kandidatov, da se bo podaljšalo znižanje davkov za gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki je začelo veljati leta 2017. Učinek teh dejavnikov ni bil vključen v osnovno junijsko projekcijo. V tokratni osnovni projekciji za ameriško gospodarstvo je še naprej predviden »mehek pristanek«, kar potrjujeta postopno ohlajanje na trgu dela in še vedno močna zasebna potrošnja. Rahlo višja gospodarska rast v Združenem kraljestvu odraža močnejše zvišanje v drugem četrtletju letošnjega leta, kot je bilo sprva pričakovano, in bolj pozitiven vpliv realnih plač na zasebno potrošnjo v preostanku obdobja projekcij.
Tabela 2
(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)
| September 2024 | Popravki v primerjavi z junijem 2024 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | ||
Svetovni realni BDP (brez euroobmočja) | 3,5 | 3,4 | 3,4 | 3,3 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | |
Svetovna trgovinska menjava (brez euroobmočja)1) | 1,0 | 3,1 | 3,4 | 3,3 | 0,0 | 0,5 | 0,1 | 0,0 | |
Zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja2) | 0,6 | 2,5 | 3,4 | 3,3 | –0,2 | 0,4 | 0,0 | 0,0 | |
Svetovni indeks cen življenjskih potrebščin (brez euroobmočja) | 5,0 | 4,2 | 3,3 | 2,8 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | –0,1 | |
Izvozne cene konkurentov v nacionalni valuti3) | –1,2 | 2,4 | 2,2 | 2,4 | 0,1 | 0,3 | –0,6 | –0,2 | |
Opombe: Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih števil.
1) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza.
2) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza v trgovinskih partnericah euroobmočja.
3) Izračunano kot tehtano povprečje izvoznih deflatorjev v trgovinskih partnericah euroobmočja.
Svetovna trgovinska menjava bo letos predvidoma okrevala in bo v preostanku obdobja projekcij naraščala bolj v skladu s svetovno aktivnostjo. Po obdobju šibke dinamike rasti je svetovna trgovinska menjava ob prelomu leta zabeležila odboj. V drugem četrtletju je k okrevanju prispeval zgodnejši uvoz v razvitih gospodarstvih. Mesečni podatki o trgovinski menjavi kažejo, da so podjetja obnovila zaloge za božično sezono približno šest tednov prej kot običajno, kar najverjetneje odraža strah pred ponovnim nastankom ozkih grl v dobavnih verigah in trgovinskimi napetostmi zaradi povečevanja geopolitičnih tveganj. Podatki o svetovni trgovinski menjavi ostajajo sami po sebi volatilni in tako močna rast se po pričakovanjih ne bo nadaljevala v bližnji prihodnosti, ko bo popustil učinek zgodnejšega uvoza.[3] Zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja se bo v letu 2024 po projekcijah povečalo za 2,5%, v letu 2025 za 3,4% in v letu 2026 za 3,3%. Rast zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja je bila za letos popravljena navzgor zaradi boljših preteklih podatkov, medtem ko v preostanku obdobja projekcij ostaja podobna kot v junijskih projekcijah.
Inflacija na svetovni ravni se bo po projekcijah znižala, medtem ko naj bi bila rast izvoznih cen konkurentov euroobmočja v obdobju projekcij stabilna. Svetovna skupna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI), se bo po projekcijah znižala s 4,2% v letu 2024 na 3,3% v letu 2025 in 2,8% v letu 2026, in sicer zaradi restriktivne denarne politike v večjih gospodarstvih in popuščanja vpliva preteklih ponudbenih šokov. Dinamika svetovne inflacije se je v primerjavi z junijskimi projekcijami le malo spremenila. Rast izvoznih cen konkurentov euroobmočja (v nacionalnih valutah in na medletni ravni) je leta 2024 postala pozitivna, ko je popustil vpliv preteklega znižanja cen primarnih surovin ter pritiskov iz domače in tuje proizvodne verige. To pomeni, da naj bi rast izvoznih cen konkurentov v obdobju projekcij ostala stabilna, kar je približno skladno z zgodovinskim povprečjem. Popravek navzdol za leti 2025 in 2026 v primerjavi z junijskimi projekcijami odraža nekoliko močnejšo predvideno dezinflacijo pri izvoznih cenah v nekaterih večjih gospodarstvih, kot je na primer Združeno kraljestvo.
Okvir 1
Tehnične predpostavke
V primerjavi z junijskimi projekcijami so glavne spremembe tehničnih predpostavk nižje cene primarnih surovin (čeprav so nekatere cene energentov višje), močnejši euro in rahlo nižje obrestne mere. Predpostavke o cenah nafte, ki temeljijo na terminskih cenah, so bile v obdobju projekcij popravljene za okrog 2% navzdol. Krivulja ostaja obrnjena navzdol (»backwardation«), pri čemer bodo cene med letoma 2024 in 2026 upadle za okrog 12%. Nasprotno pa so se zaradi zaskrbljenosti glede geopolitičnih tveganj, povezanih z napetostmi na Bližnjem vzhodu in nedavnim ukrajinskim vdorom na rusko ozemlje, zvišale predpostavke o veleprodajnih cenah zemeljskega plina (za 17% v obdobju projekcij). Predpostavke o veleprodajnih cenah električne energije so bile prav tako popravljene navzgor, zlasti proti koncu obdobja projekcij. Predpostavlja se, da bo euro rahlo apreciiral (za 1,7% v razmerju do ameriškega dolarja – predvsem zaradi pričakovanj o precejšnjem znižanju obrestnih mer ameriške centralne banke – in za 0,7% po nominalnem efektivnem tečaju). Tržna pričakovanja o kratkoročnih obrestnih merah so bila za leti 2025 in 2026 popravljena za okrog 30 bazičnih točk navzdol. Navzdol so bila popravljena tudi tržna pričakovanja o donosnosti dolgoročnih obveznic, a v manjši meri.
Tabela
| September 2024 | Popravki v primerjavi z junijem 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Surovine: |
|
|
|
|
|
|
|
|
Cene nafte (USD/sod) | 83,7 | 83,2 | 76,1 | 73,2 | 0,0 | –0,7 | –2,4 | –1,7 |
Cene zemeljskega plina (EUR/MWh) | 40,6 | 34,2 | 41,1 | 35,4 | 0,0 | 11,0 | 16,0 | 18,1 |
Veleprodajne cene električne energije (EUR/MWh) | 103,5 | 77,4 | 93,3 | 82,2 | 0,0 | 6,0 | 6,4 | 13,0 |
Pravice iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EUR/tono) | 83,7 | 67,5 | 73,8 | 76,4 | 0,0 | 2,2 | 3,8 | 3,8 |
Cene primarnih surovin razen energentov v USD (medletne spremembe v odstotkih) | –12,5 | 7,3 | 1,3 | 2,5 | 0,0 | –4,1 | –2,6 | 1,6 |
Devizni tečaji: |
|
|
|
|
|
|
|
|
Devizni tečaj USD/EUR | 1,08 | 1,09 | 1,10 | 1,10 | 0,0 | 0,8 | 1,7 | 1,7 |
Nominalni efektivni devizni tečaj eura (EDT-41) (I 1999=100) | 121,8 | 124,5 | 125,1 | 125,1 | 0,0 | 0,3 | 0,7 | 0,7 |
Finančne predpostavke: |
|
|
|
|
|
|
|
|
Trimesečni EURIBOR (v odstotkih na leto) | 3,4 | 3,6 | 2,5 | 2,2 | 0,0 | 0,0 | –0,4 | –0,3 |
Donosnost 10-letnih državnih obveznic (v odstotkih na leto) | 3,1 | 2,9 | 2,8 | 3,0 | 0,0 | 0,0 | –0,1 | –0,1 |
Opombe: Popravki so izraženi kot odstotek pri ravneh ter kot odstotne točke pri stopnjah rasti in odstotkih na leto. Popravki pri stopnjah rasti in obrestnih merah se izračunajo s števili, zaokroženimi na eno decimalko, medtem ko se popravki, ki se poročajo kot spremembe v odstotkih, izračunajo z nezaokroženimi števili. Tehnične predpostavke o cenah primarnih surovin in obrestnih merah v euroobmočju temeljijo na tržnih pričakovanjih, s presečnim datumom na dan 16. avgusta 2024. Cene nafte se nanašajo na promptne in terminske cene surove nafte Brent. Cene plina se nanašajo na promptne in terminske cene plina na nizozemskem vozlišču za trgovanje s plinom TTF. Cene električne energije se nanašajo na povprečje veleprodajnih promptnih in terminskih cen iz petih največjih držav euroobmočja. »Sintetična« terminska cena pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami je izpeljana kot linearno interpolirana vrednost ob koncu meseca za dve najbližji terminski ceni pravic do emisij na borzi European Energy Exchange. Nato se iz mesečnih terminskih cen pravic do emisij izračuna povprečje, iz katerega se izpelje medletna vrednost. Gibanje cen primarnih surovin izhaja iz terminskih trgov v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Predpostavka za dvostranske devizne tečaje je, da bodo v obdobju projekcij ostali nespremenjeni na povprečni ravni, ki je bila zabeležena v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Predpostavke o nominalni donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju temeljijo na povprečju donosnosti 10-letnih obveznic posameznih držav, tehtanem z letnim BDP. Kjer obstajajo podatki, je nominalna donosnost 10-letnih državnih obveznic posameznih držav opredeljena kot donosnost 10-letnih referenčnih obveznic, podaljšana s terminsko kuponsko donosnostjo, ki je na presečni datum izpeljana iz krivulje donosnosti za posamezno državo. Za druge države je donosnost 10-letnih državnih obveznic opredeljena kot donosnost 10-letnih referenčnih obveznic, podaljšana s statičnim pribitkom (zabeleženim na presečni datum) na tehnično predpostavko o netveganih dolgoročnih obrestnih merah v euroobmočju.
3 Realno gospodarstvo
Po večinoma nespremenjeni in šibki rasti v celotnem letu 2023 je gospodarska aktivnost v euroobmočju začela okrevati v prvi polovici leta 2024 (graf 1).[4] Po Eurostatovi prvi oceni je bila 0,3-odstotna četrtletna stopnja rasti v prvem četrtletju 2024 enaka stopnji v drugem četrtletju – čeprav je bila nato ocena za drugo četrtletje po dokončanju septembrskih projekcij popravljena navzdol na 0,2%. Podatki za drugo četrtletje so bili nižji od pričakovanih v junijskih projekcijah. Razlog za to je bila nižja rast zasebne potrošnje in nižje naložbe, kot je bilo pričakovano, ter manjše zaloge, čeprav je bil prispevek neto trgovinske menjave večji od pričakovanega. Kar zadeva posamezne sektorje, se je dodana vrednost v industriji v drugem četrtletju 2024 najverjetneje zmanjšala, medtem ko se je dodana vrednost v storitvenih dejavnostih še naprej povečevala.
Graf 1
(četrtletne spremembe v odstotkih, desezonirani četrtletni podatki, prilagojeni za število delovnih dni)
Opombe: Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska realna rast BDP padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
Realna rast BDP se bo v drugi polovici leta 2024 po pričakovanjih upočasnila na raven, nižjo do predvidene v junijskih projekcijah. Slabši obeti odražajo še vedno nizko raven anketnih kazalnikov, relevantnih za aktivnost, kot so na primer indeks vodij nabave (PMI) ter kazalniki zaupanja podjetij in potrošnikov iz anket Evropske komisije. Še posebej izrazita je bila šibkejša aktivnost v predelovalnih dejavnostih – indeks PMI za predelovalne dejavnosti je za avgust znašal 45,8. To je bilo povezano predvsem s šibkim povpraševanjem, pri čemer je bila najbolj prizadeta država Nemčija. Hkrati se zdi, da aktivnost v storitvenih dejavnostih – ki so jo deloma začasno spodbudile olimpijske igre v Parizu – močno narašča, kot kaže kazalnik PMI za storitvene dejavnosti, ki je avgusta znašal 52,9. Gledano v celoti bo realni BDP v tretjem in zadnjem četrtletju predvidoma porasel za 0,2%, kar je v obeh primerih 0,2 odstotne točke nižje od junijskih projekcij.
V srednjeročnem obdobju bo stopnja rasti realnega BDP predvidoma podobna dolgoročnemu povprečju, k čemur bodo prispevali povečevanje realnega dohodka, krepitev zunanjega povpraševanja in popuščanje zaviralnih učinkov denarne politike. Nadaljnja rast realnega razpoložljivega dohodka bo po pričakovanjih podpirala zasebno potrošnjo, ki naj bi postala glavno gonilo rasti v drugi polovici leta 2024, čeprav v manjši meri, kot je bilo predvideno v junijskih projekcijah. Na potrošnjo gospodinjstev naj bi ugodno vplivali tudi odporen trg dela, postopno povečevanje zaupanja potrošnikov in zmanjševanje negotovosti kljub trenutnim nameram glede povečanja varčevanja. Podjetniške naložbe bodo po projekcijah kratkoročno ostale šibke, deloma zaradi povečane politične negotovosti. Vseeno pa se zatem pričakuje okrevanje, kar odraža popuščanje sedanjih zaviralnih učinkov preteklega zaostrovanja denarne politike ter podporo tako domačega kot tudi zunanjega povpraševanja. Zunanje povpraševanje bo po pričakovanjih spodbujalo tudi rast izvoza. Stanovanjske naložbe se bodo v letih 2024 in 2025 po pričakovanjih skrčile, nato pa bodo okrevale, kar je podobno dinamiki v junijskih projekcijah. Normalizacija cikla zalog bo po projekcijah večinoma nevtralno prispevala k rasti v drugi polovici leta 2024, potem ko je bil ob prelomu leta prispevek močno negativen. Kljub predvideni zaostritvi naravnanosti javnofinančne politike v obdobju projekcij bodo državna potrošnja in naložbe po pričakovanjih pozitivno prispevale k rasti BDP.
Pogoji financiranja, zlasti visoke obrestne mere, bodo imeli predvidoma še naprej močan negativen vpliv na rast, ki bo v obdobju projekcij popustil. Vpliv zaostrovanja denarne politike med decembrom 2021 in septembrom 2023 se še naprej prenaša v realno gospodarstvo in vpliva na gospodarske obete – predvsem za leto 2024.[5] Po znižanju obrestnih mer denarne politike junija 2024 in na podlagi tržnih pričakovanj o prihodnjem gibanju obrestnih mer na presečni datum za projekcije (okvir 1) se pričakuje, da bo negativen vpliv denarne politike na gospodarsko rast začel postopoma popuščati med letom 2024. Medtem ko trajanje in obseg negativnega vpliva še vedno spremlja precejšnja negotovost, naj bi vpliv do leta 2026 večinoma izzvenel.
V primerjavi z junijskimi projekcijami je bila realna rast BDP popravljena za 0,1 odstotne točke navzdol v vsakem letu obdobja projekcij (tabela 3 in graf 2). Pretekli podatki o realnem BDP so bili za drugo polovico leta 2023 popravljeni navzgor, kar je pomenilo višji prenos v leto 2024. Vendar so to več kot odtehtali popravki četrtletnih stopenj rasti navzdol za leto 2024. Kar zadeva posamezne komponente, so bile zasebna potrošnja in naložbe za leto 2024 popravljene navzdol. Čeprav je bil neto izvoz popravljen navzgor (predvsem zaradi dejanskih podatkov), je bila rast izvoza v drugi polovici leta 2024 popravljena navzdol zaradi sedanjih težav na področju konkurenčnosti. Popravek navzdol za leto 2025 je izključno posledica učinka prenosa, ki izhaja iz popravkov v drugi polovici leta 2024. Za leto 2026 pa je sprememba povezana predvsem s popravkom rasti zasebne potrošnje navzdol, ki odraža nekoliko šibkejše okrevanje potrošnje od predvidenega, in z nekoliko navzdol popravljenim prispevkom neto trgovinske menjave.
Graf 2
Realna rast BDP v euroobmočju – razčlenitev na glavne izdatkovne komponente
a) Projekcije iz septembra 2024 | b) Popravki v primerjavi z junijskimi projekcijami |
|---|---|
(medletne spremembe v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah) | (popravki: odstotne točke in prispevki v odstotnih točkah) |
 |  |
Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij. Popravki so izračunani na podlagi nezaokroženih števil. Na podlagi zaokroženih podatkov je realna rast BDP popravljena za –0,1 odstotne točke v vsakem letu obdobja projekcij.
Tabela 3
Projekcije realnega BDP, trgovinske menjave in trga dela
(medletne spremembe v odstotkih, razen če ni navedeno drugače, popravki v odstotnih točkah)
| September 2024 | Popravki v primerjavi z junijem 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Realni BDP | 0,5 | 0,8 | 1,3 | 1,5 | –0,1 | –0,1 | –0,1 | –0,1 |
Zasebna potrošnja | 0,7 | 0,8 | 1,4 | 1,5 | 0,1 | –0,4 | –0,3 | –0,1 |
Državna potrošnja | 1,0 | 1,2 | 1,1 | 1,1 | 0,2 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
Naložbe | 1,2 | –0,5 | 1,2 | 2,1 | –0,1 | –0,6 | –0,3 | 0,1 |
Izvoz1) | –0,3 | 1,2 | 2,6 | 3,0 | 0,6 | –0,1 | –0,3 | –0,1 |
Uvoz1) | –1,1 | 0,0 | 2,8 | 3,3 | 0,3 | –0,5 | –0,4 | 0,0 |
Prispevek k BDP: |
|
|
|
|
|
|
|
|
Domače povpraševanje | 0,8 | 0,6 | 1,2 | 1,5 | 0,0 | –0,3 | –0,2 | 0,0 |
Neto izvoz | 0,4 | 0,7 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,3 | 0,0 | –0,1 |
Spremembe zalog | –0,7 | –0,4 | 0,1 | 0,0 | –0,2 | 0,1 | 0,1 | 0,0 |
Realni razpoložljivi dohodek | 1,1 | 2,8 | 0,8 | 0,8 | –0,1 | 0,9 | –0,3 | –0,4 |
Stopnja varčevanja gospodinjstev | 13,4 | 14,9 | 14,5 | 14,0 | –1,1 | –0,1 | 0,0 | –0,2 |
Tekoči račun (% BDP) | 1,5 | 2,6 | 2,7 | 2,7 | –0,1 | –0,2 | –0,2 | –0,2 |
Zaposlenost2) | 1,4 | 0,8 | 0,4 | 0,4 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | –0,1 |
Stopnja brezposelnosti | 6,5 | 6,5 | 6,5 | 6,5 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,2 |
Opombe: Realni BDP in komponente temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih podatkov. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Uvoz in izvoz vključujeta trgovinsko menjavo znotraj euroobmočja.
2) Podatki o zaposlenosti se nanašajo na število zaposlenih.
Čeprav je bila v zadnjem času šibka, bo zasebna potrošnja po pričakovanjih še vedno glavno gonilo srednjeročne rasti, ki jo bo podpirala močna rast prejemkov iz delovnega razmerja ob zviševanju plač in zniževanju inflacije. Rast zasebne potrošnje je bila v prvi polovici leta 2024 pod pričakovanji, ker je višji dohodek iz premoženja in kapitala, kot je bilo pričakovano, prispeval k obsežnejšemu povečanju varčevanja od pričakovanega v primerjavi z junijskimi projekcijami. Vseeno pa naj bi se rast trošenja gospodinjstev okrepila z medletne stopnje rasti okrog 0,8% v obdobju 2023–2024 na okrog 1,5% v obdobju 2025–2026, kar je izrazito višje od povprečja pred pandemijo (1,2%). K okrevanju prispeva zviševanje realnega razpoložljivega dohodka, predvsem zaradi močne rasti plač in visokega dohodka iz premoženja in kapitala (predvsem dohodka iz samozaposlitve in finančnega premoženja), ki pa se sicer umirja. V srednjeročnem obdobju se bo rast realnega dohodka po projekcijah umirila, ker bo dohitevanje realnih plač izzvenelo. Obenem naj bi na rast zasebne potrošnje ugodno vplivalo predpostavljeno zmanjšanje negotovosti v obdobju 2025–2026, kar bo podpiralo znižanje stopnje varčevanja, ko se bo trošenje potrošnikov postopno normaliziralo. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bila rast zasebne potrošnje popravljena za 0,4 odstotne točke navzdol za leto 2024. To odraža nižjo dinamiko v prvih dveh četrtletjih od pričakovane in zatem počasnejši odboj, kar se bo preneslo tudi v leto 2025. Zato je bila zasebna potrošnja za leto 2025 popravljena za 0,3 odstotne točke navzdol, kar odraža tudi rahlo zmernejšo rast realnega razpoložljivega dohodka in pričakovano počasnejšo normalizacijo trošenja gospodinjstev. Počasnejša normalizacija je tudi glavni dejavnik popravka navzdol v višini 0,1 odstotne točke za leto 2026. Ti popravki so v skladu z anketnimi podatki Evropske komisije o pričakovanjih potrošnikov glede varčevanja v naslednjih 12 mesecih, ki še naprej kažejo zvišanje v zadnjih četrtletjih.
Stanovanjske naložbe se bodo po projekcijah med letom 2024 nadalje zmanjšale, nato pa bodo tekom leta 2025 počasi okrevale, ko bodo negativni učinki zaostrovanja pogojev financiranja postopno popuščali in se bo realni dohodek gospodinjstev še naprej zviševal. Stanovanjske naložbe so se v drugem četrtletju najverjetneje še naprej zmanjševale kot že nekaj časa, kar odraža vztrajno šibko povpraševanje po stanovanjih, k čemur še dodatno prispeva tudi iztek precejšnjih javnofinančnih spodbud v Italiji. Stanovanjske naložbe bodo po projekcijah okrevale šele od druge polovice leta 2025 zaradi pričakovanega rahlega znižanja obrestnih mer za hipotekarna posojila in zviševanja dohodka gospodinjstev. Gledano v celoti bodo v letu 2024 po pričakovanjih še dodatno precej upadle, pri čemer bo prenos v medletno rast v letu 2025 negativen. Nato se bodo stanovanjske naložbe po projekcijah medletno povečale leta 2026 – prvič od leta 2022.
Rast podjetniških naložb bo v obdobju projekcij zmerna, a vse hitrejša zaradi izboljševanja povpraševanja, popuščanja negativnega vpliva pogojev financiranja ter povečevanja zelenih in digitalnih naložb. Čeprav bo povečana negotovost glede ekonomskih politik v bližnji prihodnosti predvidoma nekoliko zavirala naložbe, se bodo te po projekcijah postopno povečevale, kar je v skladu s pričakovanji o krepitvi domačega in tujega povpraševanja ter boljših pogojih za dobičkonosnost. V letu 2026 bodo okrevanje podpirali popuščanje zaviralnih učinkov zaostrenih pogojev financiranja ter privabljanje zasebnega kapitala v povezavi s koriščenjem sredstev iz programa »EU naslednje generacije« in zasebna sredstva za spodbujanje zelenih in digitalnih naložb. V zvezi s tem se bo rast zunanjega financiranja v podjetjih v obdobju projekcij predvidoma postopno zviševala. To izhaja iz pričakovane krepitve gospodarske aktivnosti, predvidenega znižanja bančnih obrestnih mer za posojila, nižjega presežnega stanja denarnih sredstev in izboljšanih bilanc podjetij.
Po močnem odboju v prvem četrtletju 2024 bo rast izvoza euroobmočja po pričakovanjih upadla, nato pa naj bi se zmerno zvišala na raven, ki je dolgoročno gledano umirjena. K odboju v prvem četrtletju je večinoma prispeval izvoz storitev, deloma zaradi volatilnih irskih podatkov. Če ne upoštevamo slednjih, pa se je skupna rast izvoza v drugem četrtletju po ocenah upočasnila, kar odraža negativen signal iz najnovejših anketnih kazalnikov za izvozna naročila v predelovalnih in storitvenih dejavnostih.[6] Kratkoročni obeti glede izvoza so se poslabšali zaradi rahle apreciacije eura in sedanjih težav na področju konkurenčnosti – ob nekoliko višjih cenah plina – kljub malenkostnemu popravku zunanjega povpraševanja navzgor. Tako dejavniki, ki negativno vplivajo na konkurenčnost euroobmočja, kot so na primer energetski šok ter težave, povezane s cenovno in necenovno konkurenčnostjo, še naprej zavirajo izvoz euroobmočja. Zato je postopno okrevanje rasti izvoza predvideno šele na začetku leta 2025 – čeprav bodo stopnje rasti nižje od dolgoročnega povprečja. Kratkoročno bo po pričakovanjih umirjena tudi rast uvoza, potem ko so bili podatki o domačih naložbah presenetljivo slabi. Zato bo stopnja rasti po projekcijah nekoliko nižja od dolgoročne ravni. Gledano v celoti bo prispevek neto trgovinske menjave k rasti v obdobju projekcij večinoma nevtralen, potem ko je bil v prvi polovici leta 2024 pozitiven (graf 2). Za leto 2024 je bil popravljen navzgor zaradi preteklih popravkov podatkov, zatem pa bo ostal večinoma nespremenjen.
Trg dela naj bi ostal odporen, čeprav naj bi se rast zaposlenosti v primerjavi z zadnjimi leti upočasnila. Zaposlenost se je v drugem četrtletju 2024 povečala za 0,2%, kar je pozitivno presenečenje. Četrtletna stopnja rasti bo v obdobju projekcij predvidoma dokaj umirjena (0,1%). Rast zaposlenosti se bo medletno po pričakovanjih znižala z 1,4% v letu 2023 na 0,8% v letu 2024, nato pa se bo stabilizirala na 0,4% v letih 2025 in 2026. Pri tem se upošteva rahel popravek navzdol za 0,1 odstotne točke za leto 2026 v primerjavi s prejšnjimi projekcijami. Dinamika zaposlenosti (graf 3) odraža predpostavko, da bodo ciklični dejavniki, ki so v bližnji preteklosti podpirali zaposlenost bolj kot običajno – kot so na primer precejšnje pomanjkanje delovne sile, visoka rast dobička, šibke realne plače in močno povečanje delovne sile – postopoma popuščali.[7]
Rast produktivnosti dela se bo v obdobju projekcij predvidoma okrepila. Ob ciklični prilagoditvi gospodarstva v obdobju projekcij in upočasnitvi prej močne rasti zaposlenosti se bo produktivnost predvidoma okrepila. Vseeno pa se je rast produktivnosti (na zaposlenega) v drugem četrtletju 2024 presenetljivo znižala. V drugi polovici leta 2024 je bila popravljena navzdol zaradi počasnejšega cikličnega okrevanja v primerjavi s prejšnjimi projekcijami. Rast produktivnosti v višini 0,9% leta 2025 in 1,1% leta 2026 je razmeroma močna – skoraj dvakrat višja od dolgoročnega povprečja v višini 0,6% letno v obdobju 2000–2019. Vendar pa je treba pri tem upoštevati stagnacijo povprečne medletne rasti produktivnosti na 0,3-odstotni ravni med letoma 2020 in 2023, kar je privedlo do precejšnje negativne vrzeli med trendom in dejansko ravnijo produktivnosti (graf 4). Ciklični dejavniki, ki so v bližnji preteklosti podpirali rast zaposlenosti, bodo po projekcijah postopno popuščali, zato bo prišlo do cikličnega odboja rasti produktivnosti. Vseeno pa bi v letih 2025 in 2026 dinamiko rasti produktivnosti lahko omejili strukturni dejavniki. Med njimi so postopna prerazporeditev gospodarske aktivnosti k storitvenemu sektorju, stroški zelenega prehoda, dolgotrajnejši neugoden vpliv energetskega cenovnega šoka, počasnejše uvajanje visoko inovativnih tehnologij umetne inteligence od pričakovanega in demografske spremembe zaradi staranja prebivalstva in upokojitve dela povojne generacije.
Graf 4
Produktivnost dela na zaposlenega
a) Raven produktivnosti dela
(indeks, 2022 = 100)
b) Stopnja rasti produktivnosti dela
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij. Dolgoročna povprečja in ocenjeni trendi pred pandemijo COVID-19 so bili pridobljeni na podlagi podatkov od leta 2000 do leta 2019.
Stopnja brezposelnosti bo po pričakovanjih ostala razmeroma stabilna (graf 5). V povprečju naj bi znašala 6,5% v vsakem letu obdobja projekcij. Gibanje stopnje brezposelnosti je od junijskih projekcij večinoma nespremenjeno, vseeno pa je bilo za leto 2026 popravljeno rahlo navzgor – za 0,2 odstotne točke – deloma zaradi manj močne rasti zaposlenosti v tistem letu in rahlo slabših gospodarskih obetov.
Graf 5
(odstotek delovne sile)
Opomba: Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.
4 Javnofinančni obeti
Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju se bo v obdobju projekcij po ocenah zaostrila, predvsem v letu 2024, vendar v manjši meri kot v junijskih projekcijah (tabela 4). Po rahlem popravku navzgor za leto 2023 se bo naravnanost javnofinančne politike v letu 2024 predvidoma precej zaostrila predvsem zaradi umika velikega dela ukrepov v podporo spopadanju z visokimi cenami energentov in inflacijo. Naravnanost javnofinančne politike se bo v letih 2025 in 2026 po projekcijah še naprej zaostrovala, čeprav veliko počasneje. To je posledica nadaljnjega umikanja preostalih ukrepov energetske podpore, zvišanja neposrednih davkov in prispevkov za socialno varnost ter počasnejše rasti javnofinančnih transferjev. Te dejavnike deloma izravnava povečanje državne potrošnje in naložb. Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju in diskrecijski ukrepi javnofinančne politike v primerjavi z junijskimi projekcijami pomenijo manjše zaostrovanje v obdobju 2024–2025. In to zaradi nižje predpostavljene konsolidacije v nekaterih državah ter podaljšanja oziroma sprejetja ukrepov javnofinančne podpore v nekaterih drugih državah, potem ko so tam vlade potrdile predlog proračuna za leto 2025. V tej fazi javnofinančne predpostavke še vedno spremlja občutna negotovost, in sicer dokler v večini držav euroobmočja ne bodo predstavljeni proračunski načrt za leto 2025 in se ne bo začel izvajati revidirani okvir ekonomskega upravljanja v EU.
Tabela 4
Javnofinančni obeti v euroobmočju
(odstotek BDP; popravki v odstotnih točkah)
| September 2024 | Popravki v primerjavi z junijem 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Naravnanost javnofinančne politike1) | 0,0 | 0,5 | 0,1 | 0,3 | 0,1 | –0,2 | –0,2 | 0,0 |
Javnofinančni saldo | –3,6 | –3,3 | –3,2 | –3,0 | 0,0 | –0,2 | –0,4 | –0,4 |
Strukturni proračunski saldo2) | –3,7 | –3,2 | –3,2 | –3,0 | –0,1 | –0,2 | –0,5 | –0,4 |
Bruto dolg širše opredeljene države | 88,2 | 88,5 | 89,3 | 89,8 | –0,3 | 0,1 | 0,7 | 1,2 |
1) Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Prikazane številke so prilagojene tudi za pričakovana nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije« na strani prihodkov. Negativna (pozitivna) številka pomeni sprostitev (zaostritev) naravnanosti javnofinančne politike.
2) Izračunano kot proračunski saldo brez prehodnih učinkov gospodarskega cikla in ukrepov, ki so v skladu z opredelitvijo Evropskega sistema centralnih bank razvrščeni kot začasni.
Medtem ko naj bi se proračunski saldo euroobmočja v obdobju projekcij izboljšal, čeprav manj kot junija, pa se bo delež javnega dolga predvidoma povečal. Primanjkljaj euroobmočja se bo po projekcijah znižal in bo v letu 2026 upadel na referenčno vrednost 3% BDP. To je predvsem posledica nižjega ciklično prilagojenega primarnega primanjkljaja v celotnem obdobju projekcij, zlasti v letu 2024, kar naj bi odtehtalo povečanje plačil obresti. Ciklična komponenta bo predvidoma ostala večinoma nespremenjena. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bil proračunski saldo popravljen navzdol za celotno obdobje projekcij predvsem zaradi spremembe zgoraj opisanih diskrecijskih ukrepov javnofinančne politike in negativnih učinkov sestave. Ti učinki so povezani s popravki navzdol pri osnovah za davčne prihodke, kot so sredstva za zaposlene in nominalna zasebna potrošnja. Delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP naj bi se v obdobju projekcij povečeval, ker se z nadaljnjim primarnim primanjkljajem (ki se sicer zmanjšuje) in pozitivnimi prilagoditvami med primanjkljajem in dolgom več kot izravnajo ugodne razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bil delež javnega dolga popravljen navzgor zaradi večjega primarnega primanjkljaja in nekoliko večje razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP.
5 Cene in stroški
Skupna inflacija, merjena z indeksom HICP, se bo v zadnjem četrtletju 2024 po projekcijah nekoliko zvišala, nato pa naj bi se v letu 2025 znižala na 2,2% in v letu 2026 na 1,9% (graf 6). Skupna inflacija bo septembra predvidoma upadla in se do konca leta zopet zvišala, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri cenah energentov, nato pa se bo spet začela zniževati. Inflacija brez energentov in hrane bo v preostanku leta 2024 predvidoma večinoma ostala nespremenjena na ravni okrog 3%, nato pa naj bi se začela zniževati na začetku leta 2025, k čemur bo prispevala skupina storitev. To na splošno pomeni, da se bo skupna inflacija še naprej počasi zniževala. Še vedno se pričakuje, da bo v zadnjem četrtletju 2025 dosegla 2-odstotni inflacijski cilj, kar je v skladu z junijskimi projekcijami.
Graf 6
Inflacija (HICP) v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
Po določeni volatilnosti v prihodnjih četrtletjih bo inflacija v skupini energentov v srednjeročnem obdobju predvidoma umirjena. Inflacija v skupini energentov bo v tretjem četrtletju 2024 po pričakovanjih spet postala negativna, nato pa naj bi se do konca leta 2024 vrnila v pozitivno območje, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri gorivih. Določena volatilnost inflacije v skupini energentov se pričakuje tudi v prvi polovici leta 2025, vključno z zvišanjem v januarju, ki je povezano z umikom nekaterih še vedno veljavnih javnofinančnih ukrepov v zvezi z energijo[8]. Skupna rast cen goriv bo v obdobju projekcij predvidoma ostala negativna zaradi navzdol nagnjene krivulje terminskih cen nafte. To bo deloma izravnala pozitivna inflacija v postavkah plina in električne energije, vključno z določenim vplivom podnebnih javnofinančnih ukrepov na zvišanje inflacije. Gledano v celoti bo inflacija v skupini energentov predvidoma umirjena ter v letih 2025 in 2026 praktično ne bo prispevala k skupni inflaciji (graf 7, slika a in graf 8).
Inflacija v skupini hrane bo v bližnji prihodnosti predvidoma ostala večinoma nespremenjena, nato pa se bo zaradi zmernega gibanja lastnih stroškov rahlo znižala (graf 7, slika b). Inflacija v skupini hrane se je postopoma zniževala in julija dosegla 2,3%, kar je bilo predvsem posledica popuščanja pritiskov iz proizvodne verige, saj je vpliv prejšnjih cenovnih šokov na trgih energentov in prehrambenih surovin popustil. Proti koncu leta 2024 naj bi se inflacija v skupini hrane nekoliko zvišala. Po pričakovanjih bo v prvih treh četrtletjih 2025 ostala večinoma nespremenjena, pri čemer bo inflacija v skupini predelane hrane vztrajala na ravni okrog 2,5%. Zatem naj bi se leta 2026 v povprečju znižala na 2,1%, kar je deloma odraz predpostavke o zmernem gibanju cen prehrambenih surovin.
Tabela 5
Gibanje cen in stroškov v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)
| September 2024 | Popravki v primerjavi z junijem 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
HICP | 5,4 | 2,5 | 2,2 | 1,9 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
HICP brez energentov | 6,3 | 2,9 | 2,4 | 2,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | −0,1 |
HICP brez energentov in hrane | 4,9 | 2,9 | 2,3 | 2,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 |
HICP brez energentov, hrane in sprememb v posrednih davkih | 5,0 | 2,8 | 2,3 | 2,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 |
HICP energenti | −2,0 | −1,4 | 1,1 | 0,6 | 0,0 | −0,6 | 0,1 | 0,3 |
HICP hrana | 10,9 | 2,9 | 2,4 | 2,1 | 0,0 | −0,1 | −0,3 | −0,1 |
Deflator BDP | 5,8 | 3,1 | 2,4 | 2,0 | −0,2 | −0,2 | 0,0 | 0,0 |
Uvozni deflator | −2,8 | −0,4 | 1,7 | 1,8 | 0,1 | −0,2 | −0,3 | −0,1 |
Sredstva za zaposlene na zaposlenega | 5,3 | 4,5 | 3,6 | 3,2 | 0,1 | −0,3 | 0,1 | 0,0 |
Produktivnost na zaposlenega | −0,9 | 0,0 | 0,9 | 1,1 | 0,0 | −0,1 | −0,1 | 0,0 |
Stroški dela na enoto proizvoda | 6,2 | 4,5 | 2,6 | 2,1 | 0,1 | −0,2 | 0,1 | 0,0 |
Dobiček na enoto proizvoda1) | 5,7 | 0,2 | 1,6 | 1,6 | −0,5 | 0,1 | −0,3 | 0,0 |
Opombe: Popravki so izračunani na podlagi zaokroženih števil. Podatki o BDP in uvoznem deflatorju, stroških dela na enoto proizvoda, sredstvih za zaposlene na zaposlenega in produktivnosti dela temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Dobiček na enoto proizvoda je opredeljen kot bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek (prilagojen za dohodek samozaposlenih) na enoto realnega BDP.
Graf 7
Obeti glede inflacije v skupinah energentov in hrane v indeksu HICP
(a) HICP energenti | (b) HICP hrana |
|---|---|
(medletne spremembe v odstotkih) | (medletne spremembe v odstotkih) |
 |  |
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Graf 8
Inflacija v euroobmočju – razčlenitev na glavne komponente
(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Inflacija brez energentov in hrane se bo v obdobju projekcij predvidoma postopno umirjala in leta 2026 v povprečju znašala 2,0% (graf 9). Zniževanje inflacije brez energentov in hrane do sredine leta 2024 je bilo predvsem posledica umirjanja rasti cen industrijskih proizvodov razen energentov. Vseeno naj bi se inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov proti koncu leta 2024 nekoliko zvišala. Inflacija v skupini storitev je bila vztrajnejša in je v prvi polovici leta 2024 ostala praktično nespremenjena na ravni okrog 4%. Pričakuje se, da bo tako tudi v preostanku leta. Napovedana umiritev inflacije brez energentov in hrane v letih 2025 in 2026 bo izhajala iz postopnega zniževanja storitvene inflacije, k čemur bosta prispevala popuščanje učinkov odpiranja gospodarstva po pandemiji in sčasoma umirjanje pritiskov s strani stroškov dela, medtem ko naj bi se blagovna inflacija gibala približno v skladu z zgodovinskim povprečjem. Gledano splošneje proces zniževanja inflacije brez energentov in hrane odraža preostali zaviralni vpliv, ki izhaja iz umirjanja posrednih učinkov preteklih energetskih cenovnih šokov, ter zaviralni vpliv, ki izhaja iz nadaljnje transmisije zaostrene denarne politike, med drugim tudi prek nižje rasti plač.
Graf 9
Inflacija brez energentov in hrane v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija brez energentov in hrane padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
V primerjavi z letošnjimi junijskimi projekcijami ostajajo obeti glede skupne inflacije nespremenjeni (graf 10). Popravek inflacije brez energentov in hrane navzgor za leto 2024 je izravnan s popravkom navzdol pri energentih in hrani. Popravek inflacije brez energentov in hrane navzgor za leti 2024 in 2025 je mogoče pojasniti predvsem s presenetljivimi podatki v zadnjih mesecih, ki so posledica višje storitvene inflacije. Od druge polovice leta 2025 je bila medčetrtletna dinamika inflacije brez energentov in hrane rahlo popravljena navzdol. To je v skladu s popravkom realnega BDP in plač navzdol ter z negativnim vplivom apreciacije eura, kar deloma odtehtajo posredni učinki, ki izhajajo iz predpostavk o višjih cenah plina. Popravek inflacije v skupini hrane navzdol v celotnem obdobju projekcij je predvsem posledica nižjih dejanskih podatkov od pričakovanih in predpostavk o nižjih cenah prehrambenih surovin. Pozneje v obdobju projekcij je bila inflacija v skupini energentov popravljena navzgor v skladu s popravkom navzgor pri predpostavkah o veleprodajnih cenah plina in električne energije (okvir 1).
Graf 10
Popravki projekcije inflacije v primerjavi z junijskimi projekcijami
(v odstotnih točkah)
Opombe: Popravki so prikazani na podlagi nezaokroženih podatkov. Na podlagi zaokroženih podatkov je inflacija v vsakem letu obdobja projekcij nepopravljena.
Nominalna rast plač se bo po projekcijah postopoma zniževala, vendar bo ostala povišana, tako da se bodo realne plače hitro vrnile na raven pred skokovitim porastom inflacije (graf 11). Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je v prvem četrtletju 2024 znašala 4,7% in se je po ocenah v drugem četrtletju nekoliko zmanjšala na 4,6% (tj. 0,5 odstotne točke manjša rast, kot je bilo pričakovano v junijskih projekcijah).[9] Po projekcijah se bo rast v drugi polovici leta še naprej zmanjševala in leta 2024 v povprečju dosegla 4,5%, nato pa se bo v obdobju projekcij še dodatno umirila. Vseeno bo predvidoma ostala povišana v primerjavi z zgodovinskimi ravnmi zaradi še vedno prisotnega pomanjkanja ustrezne delovne sile na trgu dela in preostalega kompenziranja inflacije. Dogovorjene plače se bodo v preostanku leta 2024 predvidoma rahlo zvišale, nato pa naj bi se postopoma zniževale v skladu z nižjo inflacijo. Leta 2026 naj bi rast sredstev za zaposlene na zaposlenega znašala 3,2%, kar je rahlo višje od vsote napovedane rasti produktivnosti in inflacije. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bila rast sredstev za zaposlene na zaposlenega za leto 2024 popravljena navzdol za 0,3 odstotne točke zaradi presenetljivih podatkov v prvi polovici leta. Realne plače se bodo v tretjem četrtletju 2024 predvidoma vrnile na raven iz začetka leta 2022, kar je v skladu z junijskimi projekcijami, kmalu zatem pa na raven iz začetka leta 2021.
Graf 11
Sredstva za zaposlene na zaposlenega
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Zgodovinski podatki se lahko razlikujejo od najnovejših Eurostatovih objav (glej opombo 9).
Rast stroškov dela na enoto proizvoda se bo po projekcijah opazno zmanjšala. Rast stroškov dela na enoto proizvoda se je že znižala z rekordnih vrednosti iz leta 2023, in sicer po ocenah na 4,7% v drugem četrtletju 2024.[10] Leta 2026 naj bi se še dodatno in strmo znižala na 2,1%. To je odraz napovedanega povečanja rasti produktivnosti ter zmanjševanja rasti plač. Kljub temu bo rast stroškov dela na enoto proizvoda ostala precej nad 1,5-odstotnim povprečjem pred pandemijo. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda za leto 2024 popravljena navzdol za 0,2 odstotne točke, za leto 2025 pa za 0,1 odstotne točke navzgor, saj je na popravke sredstev za zaposlene na zaposlenega v letu 2025 vplivala rahlo nižja rast produktivnosti.
Domači cenovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, se bodo po projekcijah še naprej zmanjševali, pri čemer bo rast dobička sprva absorbirala velike pritiske s strani stroškov dela, nato pa bo okrevala (graf 12). Medletna stopnja rasti deflatorja BDP je v zadnjih četrtletjih strmo upadla in v drugem četrtletju 2024 dosegla 3,2%.[11] Po projekcijah se bo še naprej zniževala v celotnem letu 2024 in v tem letu v povprečju znašala 3,1%, zatem pa se bo zmanjševala bolj postopno in leta 2026 v povprečju dosegla 2,0%. Rast dobička na enoto proizvoda je dosegla najvišjo vrednost ob koncu leta 2022, v drugem četrtletju 2024 pa je postala negativna.[12] Tekom leta 2024 bo po pričakovanjih ostala nižja od stopnje rasti stroškov dela na enoto proizvoda, kar pomeni, da profitne marže absorbirajo razmeroma visoko rast stroškov dela. Ko se bo rast stroškov dela na enoto proizvoda umirila in bo rast drugih lastnih stroškov ostala majhna, se pričakuje, da bo rast dobička na enoto proizvoda od leta 2025 nekoliko okrevala. K temu bosta prispevala gospodarsko okrevanje in okrepitev rasti produktivnosti. V primerjavi z junijskimi projekcijami je bila rast deflatorja BDP za leto 2024 popravljena navzdol, za leti 2025 in 2026 pa ostaja nespremenjena. Dobiček na enoto proizvoda je bil za leto 2024 rahlo popravljen navzgor, za leto 2025 pa za 0,3 odstotne točke navzdol, s čimer se absorbira popravek stroškov dela na enoto proizvoda navzdol za leto 2024 in rahel popravek navzgor za leto 2025.
Graf 12
(a) Deflator BDP in komponente | (b) Deflator BDP in komponente – popravki glede na junijske projekcije |
|---|---|
(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah) | (prispevki v odstotnih točkah) |
 |  |
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Po negativni medletni stopnji v letu 2024 bo rast uvoznih cen v zadnjih letih obdobja projekcij predvidoma ostala pod 2%. Rast uvoznega deflatorja se bo predvidoma okrepila z −2,8% v letu 2023 na −0,4% v letu 2024, 1,7% v letu 2025 in 1,8% v letu 2026. Rast je bila popravljena navzdol za celotno obdobje projekcij v skladu s popravki izvoznih cen konkurentov in rahlo apreciacijo eura, predvideno v tehničnih predpostavkah (okvir 1).
6 Scenarijska analiza in analiza občutljivosti
Alternativna gibanja cen energentov
Prihodnja gibanja cen energetskih surovin ostajajo zelo negotova, alternativna gibanja cen nafte in plina pa bi lahko imela precejšen vpliv na gospodarske obete, zlasti na inflacijo. Medtem ko projekcije temeljijo na tehničnih predpostavkah, opisanih v okvirju 1, ta analiza občutljivosti ponuja alternativna nižja in višja gibanja, izpeljana iz 25. in 75. centila do tveganja nevtralne gostote verjetnosti cene nafte in plina, kot izhaja iz opcij.[13] Alternativna gibanja cen nafte so simetrično porazdeljena okrog osnovne projekcije, kar kaže približno uravnotežena tveganja. Nasprotno pa porazdelitev cen plina nakazuje, da so tehnične predpostavke izpostavljene navzgor usmerjenim tveganjem (graf 13). To je verjetno odraz neugodnih geopolitičnih tveganj, kot sta stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu in vdor ukrajinske vojske na rusko ozemlje. Pri cenah nafte in plina se upošteva tudi predpostavka o konstantnih cenah. V vsakem od primerov se izračuna sintetični indeks cen energentov (tehtano povprečje gibanj cen nafte in plina), makroekonomske posledice pa se ocenijo s pomočjo modelov, ki jih uporabljata ECB in Eurosistem. Rezultati so prikazani v tabeli 6 in na splošno kažejo večja navzgor kot navzdol usmerjena tveganja pri inflaciji ter bolj omejena tveganja pri rasti BDP.
Graf 13
Alternativna gibanja predpostavk o cenah energentov
(a) Predpostavka o cenah nafte
(USD/sod)
(b) Predpostavka o cenah plina
(EUR/MWh)
Viri: Morningstar in izračuni ECB.
Opomba: Gostota verjetnosti cen plina in nafte, kot izhaja iz opcij, je izpeljana iz tržnih kotacij na dan 16. avgusta 2024 za opcije na surovo nafto ICE Brent in nizozemske TTF terminske pogodbe za zemeljski plin s fiksnimi četrtletnimi datumi zapadlosti.
Tabela 6
Alternativna gibanja cen energentov ter njihov vpliv na realno rast BDP in inflacijo
Prvo gibanje: 25. centil | Drugo gibanje: 75. centil | Tretje gibanje: konstantne cene | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | |
(odklon od ravni iz osnovne projekcije v odstotkih) | |||||||||
Cene nafte | −4,0 | −14,1 | −19,1 | 3,6 | 14,8 | 18,5 | 1,2 | 8,1 | 12,3 |
Cene plina | −10,2 | −19,8 | −23,8 | 7,2 | 21,1 | 26,6 | −2,4 | −6,9 | 7,9 |
Sintetični indeks cen energentov | −7,3 | −16,8 | −20,0 | 6,7 | 19,3 | 24,3 | 0,0 | 2,1 | 10,6 |
(odklon od stopenj rasti iz osnovne projekcije v odstotnih točkah) | |||||||||
Realna rast BDP | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | −0,1 | −0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
Inflacija (HICP) | −0,2 | −0,6 | −0,3 | 0,3 | 0,8 | 0,4 | 0,0 | 0,1 | 0,3 |
Opombe: V tej analizi občutljivosti je uporabljen sintetični indeks cen energentov, ki združuje terminske cene nafte in plina. 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto cen nafte in plina na dan 16. avgusta 2024, kot izhaja iz opcij. Konstantne cene nafte in plina so vrednosti na isti dan. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov strokovnjakov ECB in Eurosistema.
Okvir 2
Alternativni scenariji o zaupanju potrošnikov in posledice za gospodarstvo
Ta scenarijska analiza obravnava tveganja, ki so jim izpostavljene osnovne septembrske projekcije, in sicer zaradi potencialnih šokov, ki bi lahko prizadeli zaupanje potrošnikov. Analiza obravnava novejša gibanja in s pomočjo empiričnega modela ocenjuje, kako bi nepričakovane spremembe v zaupanju potrošnikov lahko vplivale na odločitve gospodinjstev o potrošnji, stanovanjskih naložbah in varčevanju. Nato z vidika modela ECB-BASE proučuje širše posledice za gospodarsko aktivnost in inflacijo zaradi alternativnih odločitev o varčevanju in trošenju, ki jih povzročijo šoki na strani zaupanja.
Zaupanje potrošnikov se je ob začetku ruske vojne proti Ukrajini strmo zmanjšalo in od takrat kljub določenemu okrevanju ostaja šibko. Od začetka leta 2022 je zaupanje potrošnikov v euroobmočju prizadela serija hudih gospodarskih šokov, med katerimi so strmo naraščanje cen energentov in skupne inflacije, intenzivno zaostrovanje denarne politike in povečana negotovost. Zato je septembra 2022 zaupanje doseglo najnižjo točko (graf A, slika b). Po začetnem strmem upadu je zaupanje potrošnikov v zadnjih četrtletjih okrevalo, vendar ostaja pod predvojno ravnijo. Vztrajno šibko zaupanje potrošnikov je skupaj z iztekanjem ugodnih učinkov ponovnega odpiranja gospodarstva zavrlo izjemno močno okrevanje potrošnje in stanovanjskih naložb po pandemiji ter po drugi strani sprožilo povečanje varčevanja (graf A, slika a).
Graf A
Zasebna potrošnja, stanovanjske naložbe, stopnja varčevanja in zaupanje potrošnikov od leta 2022
(a) Zasebna potrošnja, stanovanjske naložbe in stopnja varčevanja | (b) Zaupanje potrošnikov in negotovost |
(lestvica na levi strani: medletne spremembe v odstotkih; lestvica na desni strani: delež bruto razpoložljivega dohodka v odstotkih) | (standardizirana raven) |
 |  |
Viri: Eurostat, Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve (GD-ECFIN) in izračuni ECB.
Opombe: Na sliki (b) so podatki standardizirani v celotnem razpoložljivem vzorcu – od januarja 1999 do avgusta 2024 pri zaupanju ter od aprila 2019 do julija 2024 pri negotovosti. Črtkana modra črta kaže projekcijo zaupanja potrošnikov v skladu z osnovnimi projekcijami z vidika empiričnega modela, ki je opisan v grafu B. Alternativna gibanja zaupanja potrošnikov, kot so prikazana v grafu, so opisana spodaj. Na sliki (b) navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Zadnji podatki se nanašajo na drugo četrtletje 2024 na sliki (a) in na avgust 2024 na sliki (b).
Empirični model nakazuje, da imajo nepričakovane spremembe v zaupanju potrošnikov precejšnje posledice za zasebno potrošnjo, stanovanjske naložbe in stopnjo varčevanja. Strukturni Bayesov vektorski avtoregresijski (SBVAR) model je ocenjen na podlagi podatkov za euroobmočje med prvim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2019. Vključuje zaupanje potrošnikov, zasebno potrošnjo, stanovanjske naložbe, obrestno mero, realni razpoložljivi dohodek in deflator zasebne potrošnje. Model uporablja rekurzivno identifikacijsko shemo za ugotavljanje vpliva, ki ga imajo šoki na strani zaupanja potrošnikov.[14] Negativni šok v velikosti enega standardnega odklona pri zaupanju potrošnikov privede do okrog 0,8-odstotnega največjega znižanja razpoložljivega dohodka in do 0,6-odstotnega največjega znižanja zasebne potrošnje po osmih četrtletjih. Zaradi tega pride do največjega zvišanja stopnje varčevanja v višini okrog 0,9 odstotne točke po šestih četrtletjih.[15] Po neugodnem šoku na strani zaupanja upadejo tudi stanovanjske naložbe, ki zabeležijo največje 1,2-odstotno zmanjšanje po približno sedmih četrtletjih. Te ugotovitve kažejo, da poslabšanje zaupanja potrošnikov vztrajno zavira potrošnjo in naložbe gospodinjstev, hkrati pa spodbuja njihovo nagnjenost k varčevanju, med drugim tudi zaradi previdnosti.
Graf B
Ocenjeni vpliv šokov v zaupanju potrošnikov na realni razpoložljivi dohodek, zasebno potrošnjo in stanovanjske naložbe
|
Viri: Eurostat, GD-ECFIN in izračuni strokovnjakov ECB.
Opombe: Model je ocenjen na podlagi podatkov za euroobmočje med prvim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2019, ki se nanašajo na zaupanje potrošnikov, zasebno potrošnjo, stanovanjske naložbe, obrestno mero, realni razpoložljivi dohodek in deflator zasebne potrošnje. Obrestna mera je izračunana kot povprečje kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer državnih vrednostnih papirjev. Spremenljivke v model vstopajo v logaritmih, z izjemo obrestne mere. Model je ocenjen s pomočjo štirih odlogov. Predpostavljena je Choleskyjeva identifikacijska shema, pri čemer je deflator zasebne potrošnje razporejen prvi in mu sledijo realni razpoložljivi dohodek, zasebna potrošnja, stanovanjske naložbe, obrestne mere in zaupanje potrošnikov. Odzivi, prikazani v grafu, so normalizirani na izjemen upad zaupanja potrošnikov v višini enega standardnega odklona. Modra polja označujejo 68-odstotni interval zaupanja. Vpliv na stopnjo varčevanja je izračunan na podlagi vpliva, ki ga imajo šoki na strani zaupanja (kot izhaja iz empiričnega modela) na realni razpoložljivi dohodek in realno zasebno potrošnjo. Gibanje implicitne stopnje varčevanja je prikazano v grafu C.
Na podlagi empiričnih ugotovitev se v model ECB-BASE vnesejo tri alternativna gibanja stopnje varčevanja in stanovanjskih naložb – ki odražajo različne šoke na strani zaupanja potrošnikov – s čimer se ocenijo širše posledice za gospodarsko aktivnost in inflacijo.[16],[17] V prvem scenariju (manjše zaupanje) se predpostavlja, da bi se zaupanje potrošnikov v zadnjem četrtletju 2024 poslabšalo za en standardni odklon in nato ostalo šibko (graf A, slika b). Takšen scenarij bi lahko povzročila vse večja geopolitična negotovost in vztrajnejši zaviralni učinki še vedno povišanih stroškov financiranja. Po tem scenariju bi se stopnja varčevanja zaradi previdnosti in v preostanku obdobja projekcij zvišala nad raven iz osnovne projekcije. Skladno s tem bi se stanovanjske naložbe zmanjšale, saj bi gospodinjstva svoje naložbene načrte prilagodila slabšim obetom. Nasprotno se v drugem scenariju (večje zaupanje) predpostavlja hitrejše izboljšanje zaupanja potrošnikov v primerjavi z osnovno projekcijo, in sicer zaradi pozitivnega šoka v višini enega standardnega odklona v zadnjem četrtletju 2024. Takšen scenarij bi lahko sprožili ugodnejši obeti, povezani z upočasnjevanjem inflacije, odpornimi trgi dela, odbojem realnega dohodka in nadaljnjim zmanjševanjem negotovosti med potrošniki. Ugodnejše zaupanje potrošnikov bi pomenilo nižjo stopnjo varčevanja, ki bi konec leta 2026 upadla na raven pred pandemijo, ter višje trošenje in stanovanjske naložbe. V tretjem scenariju (začasno manjše zaupanje) se predpostavlja, da bi se zaupanje potrošnikov v zadnjem četrtletju 2024 sprva zmanjšalo za en standardni odklon, nato pa bi se v tretjem četrtletju 2025 povečalo za enak obseg. Zaradi tega bi se stopnja varčevanja sprva zvišala nad osnovno projekcijo, nato pa bi se po ugodnem šoku na strani zaupanja v drugi polovici leta 2025 postopoma približala osnovni projekciji (graf C). Po scenariju manjšega zaupanja bi bila realna rast BDP leta 2025 in leta 2026 za 0,3 oziroma 0,6 odstotne točke pod osnovno projekcijo, pri čemer bi se realna zasebna potrošnja v letu 2025 zmanjšala za 0,4 odstotne točke in v letu 2026 za 0,9 odstotne točke v primerjavi z osnovno projekcijo (tabela A). To bi spremljal negativen vpliv na rast zaposlenosti v višini 0,1 odstotne točke v letu 2025 in 0,2 odstotne točke v letu 2026. Inflacija pa bi bila v letu 2026 nižja za 0,1 odstotne točke. Scenarij večjega zaupanja kaže na približno simetričen pozitiven vpliv na BDP, potrošnjo in inflacijo. Scenarij začasno manjšega zaupanja nakazuje kumulativen odklon realne rasti BDP v višini −0,1 odstotne točke od osnovne projekcije v obdobju 2024–2026, pri čemer bi bil vpliv na zasebno potrošnjo večji, vpliv na inflacijo pa bi bil majhen.
Graf C
Alternativna gibanja stopnje varčevanja
(odstotek razpoložljivega dohodka)
Opombe: Alternativna gibanja stopnje varčevanja so skladna z implicitnimi gibanji, ki temeljijo na ocenjenem vplivu, ki ga imajo šoki na strani zaupanja na realni razpoložljivi dohodek in zasebno potrošnjo, kot je prikazano v grafu B. Alternativna gibanja so vnesena v model ECB-BASE skupaj z modelsko ocenjenim vplivom šokov na strani zaupanja na stanovanjske naložbe. Svetlo modro črta v grafu prikazuje povprečno stopnjo varčevanja v letu 2019.
Trenutno še vedno šibko zaupanje potrošnikov bo kratkoročno verjetno negativno vplivalo na odločitve gospodinjstev o potrošnji, naložbah in varčevanju. Kljub temu bo zaupanje potrošnikov v euroobmočju, če ne bo nadaljnjih negativnih šokov, verjetno še naprej postopoma okrevalo. K temu bodo prispevali upočasnjevanje inflacije, odporen trg dela, odboj realnega dohodka in zmanjševanje negotovosti med potrošniki. Medtem bodo zaviralni učinki še vedno povišanih stroškov financiranja verjetno še nekaj časa vztrajali in slabili dinamiko okrevanja zaupanja potrošnikov.
Tabela A
Vpliv šokov na strani zaupanja potrošnikov na realno rast BDP, inflacijo in zasebno potrošnjo
(odklon od osnovne projekcije v odstotnih točkah)
Realna rast BDP | Rast zasebne potrošnje | Inflacija (HICP) | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | kumulativno | 2024 | 2025 | 2026 | kumulativno | 2024 | 2025 | 2026 | kumulativno | |
Scenarij 1: manjše zaupanje | 0,0 | −0,3 | −0,6 | −0,9 | 0,0 | −0,4 | −0,9 | −1,4 | 0,0 | 0,0 | −0,1 | −0,1 |
Scenarij 2: večje zaupanje | 0,0 | 0,3 | 0,5 | 0,9 | 0,0 | 0,4 | 0,9 | 1,4 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 |
Scenarij 3: začasno manjše zaupanje | 0,0 | −0,3 | 0,1 | −0,1 | 0,0 | −0,4 | 0,1 | −0,3 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
Viri: model ECB-BASE in izračuni strokovnjakov ECB.
Opombe: Simulacija ECB-BASE s pomočjo »modalitete posodobitve projekcij« z eksogenim deviznim tečajem ter denarno in javnofinančno politiko. Poleg tega so izključeni drugi kanali, ki bi lahko okrepili vpliv šokov na strani zaupanja potrošnikov, kot je odgovarjajoč scenarij mednarodnega okolja ali neposredni učinki prek pričakovanj. Scenarij 1 »manjše zaupanje« je zasnovan tako, da usklajuje odzive stanovanjskih naložb in stopnje varčevanja s pozitivnim šokom na strani zaupanja potrošnikov v višini enega standardnega odklona (kot v grafu B), medtem ko scenarij 2 »večje zaupanje« usklajuje gibanje z negativnim šokom v višini enega standardnega odklona. Scenarij 3 »začasno manjše zaupanje« usklajuje odzive stanovanjskih naložb in stopnje varčevanja z negativnim šokom v višini enega standardnega odklona, ki mu po štirih četrtletjih sledi pozitiven šok v enakem obsegu. Odziv zasebne potrošnje je skladen z odzivom, ki ga implicira ECB-BASE. Vse številke so prikazane kot odklon v odstotnih točkah od osnovne projekcije in so zaokrožene na eno decimalko.
Okvir 3
Primerjava z napovedmi drugih institucij in zasebnega sektorja
Septembrske projekcije strokovnjakov ECB so večinoma znotraj razpona drugih napovedi BDP in inflacije ter rahlo višje v primeru osnovne inflacije v letih 2024 in 2025. Projekcija rasti je znotraj dokaj ozkega razpona napovedi drugih institucij in anket pripravljavcev napovedi iz zasebnega sektorja za leti 2024 in 2025, vendar je rahlo nad tem razponom za leto 2026. Kar zadeva inflacijo, so projekcije strokovnjakov ECB za leti 2024 in 2025 na vrhu razpona. Za leto 2026 je projekcija strokovnjakov ECB skladna z drugimi napovedmi, ki znašajo 1,9%. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, so projekcije strokovnjakov ECB za leti 2024 in 2025 rahlo nad razponom drugih napovedi.
Tabela
Primerjava nedavnih napovedi realne rasti BDP in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
| Datum objave | Rast BDP | Inflacija (HICP) | Inflacija (HICP) brez energentov in hrane | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | ||
Projekcije strokovnjakov ECB | september 2024 | 0,8 | 1,3 | 1,5 | 2,5 | 2,2 | 1,9 | 2,9 | 2,3 | 2,0 |
Consensus Economics | avgust 2024 | 0,8 | 1,3 | 1,4 | 2,4 | 2,0 | 1,9 | 2,8 | 2,2 | - |
Survey of Professional Forecasters | julij 2024 | 0,7 | 1,3 | 1,4 | 2,4 | 2,0 | 1,9 | 2,7 | 2,2 | 2,0 |
Mednarodni denarni sklad | julij 2024 | 0,9 | 1,5 | - | 2,4 | 2,1 | - | - | - | - |
Evropska komisija | maj 2024 | 0,8 | 1,4 | - | 2,5 | 2,1 | - | 2,7 | 2,1 | - |
OECD | maj 2024 | 0,7 | 1,5 | - | 2,3 | 2,2 | - | 2,6 | 2,1 | - |
Viri: napovedi Consensus Economics, 15. avgust 2024 (podatki za leto 2026 so iz julijske ankete); ECB Survey of Professional Forecasters (anketa ECB o napovedih drugih strokovnjakov), 19. julij 2024; Mednarodni denarni sklad (MDS), World Economic Outlook Update, 16. julij 2024; pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije, 15. maj 2024; OECD Economic Outlook, 2. maj 2024.
Opombe: Te napovedi niso neposredno primerljive niti med seboj niti s projekcijami strokovnjakov ECB, saj so bile napovedi dokončane v različnih časovnih obdobjih. Poleg tega uporabljajo drugačne metode za izpeljavo predpostavk o javnofinančnih, finančnih in zunanjih spremenljivkah, vključno s cenami nafte, plina in drugih primarnih surovin. Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB navajajo medletne stopnje rasti realnega BDP, ki so prilagojene za število delovnih dni, medtem ko Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad objavljata medletne stopnje rasti, ki niso prilagojene za število delovnih dni v letu. Druge napovedi ne navajajo, ali temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni v letu ali ne.
© Evropska centralna banka, 2024
Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).
HTML ISBN 978-92-899-6541-5, ISSN 2529-4601, doi:10.2866/397, QB-CE-24-002-SL-Q
Presečni datum za tehnične predpostavke in projekcije za svetovno gospodarstvo je 16. avgust 2024. Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje so bile dokončane 29. avgusta.
Omembe svetovnih ali globalnih agregatov gospodarskih kazalnikov v tem razdelku ne vključujejo euroobmočja, razen če je to izrecno navedeno.
To oceno potrjuje julijski svetovni indeks vodij nabave (PMI) o izvoznih naročilih in nakupljenih zalogah, ki se je začel zniževati. Poleg tega kratkoročne napovedi obsega prodaje v trgovini, ki temeljijo na gibanju plovil, nakazujejo upočasnitev trgovinske menjave na začetku tretjega četrtletja.
Eurostatova prva objava vseh podatkov za realno rast BDP v drugem četrtletju 2024 je bila objavljena po dokončanju septembrskih projekcij strokovnjakov ECB. Izkazalo se je, da je bila realna rast BDP nekoliko šibkejša od pričakovane (0,2% v primerjavi z 0,3% v projekcijah), in sicer predvsem zaradi šibkejše zasebne potrošnje in naložb ter manjšega prispevka sprememb zalog k rasti, ki ga je deloma izravnal močnejši izvoz. Uvoz in državna potrošnja sta bila večinoma v skladu s septembrskimi projekcijami.
Glej okvir z naslovom »A model-based assessment of the macroeconomic impact of the ECB’s monetary policy tightening since December 2021«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2023.
Podatki iz nacionalnih računov, objavljeni 6. septembra 2024 (po presečnem datumu za septembrske projekcije), nakazujejo močnejšo rast izvoza v drugem četrtletju, predvsem zaradi volatilnih irskih podatkov.
Glej objavo na blogu ECB »Low for long? Reasons for the recent decline in productivity«, 6. maj 2024.
Iztekanje javnofinančnih ukrepov za kompenziranje energetskih stroškov in inflacije od decembra 2023 dalje bo po ocenah k skupni inflaciji prispevalo 0,4 odstotne točke v letu 2024 in 0,1 odstotne točke v letu 2025.
V skladu z objavo Eurostata z dne 6. septembra 2024 – po dokončanju septembrskih projekcij – je rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v drugem četrtletju 2024 znašala 4,3%.
V skladu z Eurostatovo objavo z dne 6. septembra so stroški dela na enoto proizvoda v drugem četrtletju 2024 medletno porasli za 4,6%.
V skladu z Eurostatovo objavo z dne 6. septembra je deflator BDP v drugem četrtletju 2024 medletno porasel za 3,0%.
V skladu z Eurostatovo objavo z dne 6. septembra je dobiček na enoto proizvoda v drugem četrtletju 2024 medletno porasel za −0,6%.
Uporabljene tržne cene so cene na dan 16. avgusta 2024 (presečni datum za tehnične predpostavke).
Ker zaupanje potrošnikov odraža gibanja standardnih determinant zasebne potrošnje, je v Choleskyjevi identifikacijski shemi razporejeno zadnje.
Vpliv na stopnjo varčevanja se ponovno izračuna na podlagi vpliva šokov na strani zaupanja, kot izhaja iz empiričnega modela, na realni razpoložljivi dohodek in realno zasebno potrošnjo.
Glej Angelini, E., Bokan, N., Christoffel, K., Ciccarelli, M. in Zimic, S., »Introducing ECB-BASE: The blueprint of the new ECB semi-structural model for the euro area«, Working Paper Series, št. 2315, ECB, 2019.
Ker so gibanja stopnje varčevanja in stanovanjskih naložb kalibrirana na podlagi empiričnih ugotovitev, je odziv zasebne potrošnje skladen z implicitnim gibanjem iz modela ECB-BASE. Tako se lahko razpoložljivi dohodek odziva brez omejitev, kar omogoča endogeno transmisijo šoka znotraj modela.
- 12 September 2024