TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 6. marec 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se še naprej giblje približno v skladu s pričakovanji strokovnjakov, zadnje projekcije pa tesno sledijo prejšnjim inflacijskim obetom. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,3% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,0% v letu 2027. Popravek skupne inflacije navzgor v letu 2025 je posledica močnejše dinamike cen energentov. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, strokovnjaki napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,2% v letu 2025, 2,0% v letu 2026 in 1,9% v letu 2027.

Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Domača inflacija ostaja visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Po drugi strani se rast plač umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.

Naša denarna politika postaja pomenljivo manj restriktivna, saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Obenem nadaljnjo blažitev pogojev financiranja zavirajo pretekli dvigi obrestnih mer, ki se še vedno prenašajo v obstoječi obseg kreditov, medtem ko obseg posojanja na splošno ostaja umirjen. Gospodarstvo se sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so strokovnjaki projekcije rasti zopet popravili navzdol, in sicer na 0,9% za leto 2025, 1,2% za leto 2026 in 1,3% za leto 2027. Popravki navzdol za leti 2025 in 2026 so odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik. Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov ključnih obrestnih mer.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah vse večje negotovosti se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo v euroobmočju je v zadnjem četrtletju 2024 zabeležilo skromno rast. V prvih dveh mesecih leta 2025 so se številni lanskoletni vzorci nadaljevali. Predelovalne dejavnosti še vedno zavirajo rast, čeprav se anketni kazalniki izboljšujejo. Zaradi velike negotovosti, tako doma kot tudi v tujini, podjetja niso pripravljena investirati, medtem ko izzivi na področju konkurenčnosti zavirajo izvoz. Obenem ostajajo storitve odporne. Polega tega vse višji dohodki gospodinjstev in močan trg dela podpirajo postopno krepitev potrošnje, kljub temu da je zaupanje potrošnikov še vedno šibko in stopnja varčevanja visoka.

Stopnja brezposelnosti je januarja ostala na zgodovinsko nizki ravni (6,2%), medtem ko se je zaposlenost v zadnjem četrtletju 2024 po ocenah zvišala za 0,1%. Vseeno se je povpraševanje po delovni sili umirilo, novejši anketni podatki pa nakazujejo, da je bila rast zaposlenosti v prvih dveh mesecih leta 2025 oslabljena.

Negotovost se je povečala in bo najverjetneje zavirala naložbe in izvoz bolj, kot je bilo pričakovano. Vseeno naj bi rast spodbujali višji dohodki in nižji stroški zadolževanja. Po projekcijah strokovnjakov ECB naj bi izvoz spodbujalo tudi vse večje svetovno povpraševanje, če se trgovinske napetosti ne bodo nadalje zaostrile.

Javnofinančne in strukturne politike bi morale prispevati k temu, da bo gospodarstvo bolj produktivno, konkurenčno in odporno. Kompas za konkurenčnost, ki ga je pripravila Evropska komisija, predstavlja konkreten akcijski načrt, katerega predloge bi bilo treba hitro sprejeti. Vlade bi morale zagotoviti vzdržne javne finance v skladu z okvirom ekonomskega upravljanja v EU ter se prednostno osredotočiti na bistvene strukturne reforme, ki povečujejo rast, in strateške investicije.

Inflacija

Kot kaže Eurostatova prva ocena, je medletna inflacija februarja znašala 2,4%, potem ko je bila januarja na ravni 2,5% in decembra na ravni 2,4%. Inflacija v skupini energentov se je upočasnila na 0,2%, potem ko je bilo zabeleženo visoko zvišanje z 0,1% v decembru na 1,9% v januarju. Nasprotno se je inflacija v skupini hrane zvišala na 2,7%, potem ko je v januarju znašala 2,3% in v decembru 2,6%. Blagovna inflacija se je rahlo zvišala na 0,6%, medtem ko se je storitvena inflacija spustila na 3,7%, potem ko je v januarju znašala 3,9% in v decembru 4,0%.

Večina kazalnikov osnovne inflacije nakazuje vzdržno vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Domača inflacija, ki tesno sledi storitveni inflaciji, se je januarja znižala, vendar ostaja visoka, saj se plače in cene nekaterih storitev še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo močnemu zvišanju inflacije v prejšnjih obdobjih. Obenem zadnja pogajanja o plačah kažejo na nadaljnje umirjanje pritiskov s strani stroškov dela.

Zaradi predpostavke o višji inflaciji v skupini energentov so strokovnjaki projekcijo skupne inflacije za leto 2025 popravili navzgor. Obenem strokovnjaki pričakujejo, da se bo osnovna inflacija še naprej upočasnjevala, saj se pritiski s strani stroškov dela nadalje umirjajo in preteklo zaostrovanje denarne politike še naprej zavira cene. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še naprej na ravni okrog 2%. Vsi omenjeni dejavniki bodo prispevali k vzdržni vrnitvi inflacije na ciljno raven.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Stopnjevanje trgovinskih napetosti bi lahko povzročilo nižjo rast v euroobmočju, saj zavira izvoz in hromi svetovno gospodarstvo. Sedanja negotovost glede svetovnih trgovinskih politik bi lahko zavrla investicije. Pomemben vir negotovosti ostajajo tudi geopolitične napetosti, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu. Rast bi bila lahko nižja, če bodo zapozneli učinki zaostrovanja denarne politike trajali dlje, kot se pričakuje. Po drugi strani bi bila lahko rast višja, če bodo blažji pogoji financiranja in vse nižja inflacija omogočili hitrejši odboj domače potrošnje in naložb. K rasti bi lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo.

Negotovost glede inflacijskih obetov v euroobmočju dodatno krepijo vse večja trenja v svetovni trgovinski menjavi. Ob splošnem stopnjevanju trgovinskih napetosti bi lahko prišlo do depreciacije eura in zvišanja uvoznih stroškov, s čimer bi se okrepili pritiski na rast inflacije. Po drugi strani bi lahko nižje povpraševanje po izvozu euroobmočja zaradi višjih carin in preusmerjanje izvoza v euroobmočje iz držav s presežnimi zmogljivostmi povzročila pritiske na znižanje inflacije. Geopolitične napetosti ustvarjajo dvostranska inflacijska tveganja, kar zadeva energetske trge, zaupanje potrošnikov in podjetniške investicije. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne krize bi se lahko cene hrane zvišale bolj, kot se pričakuje. Inflacija bi bila lahko višja, če bi se plače ali dobički povečali bolj, kot se pričakuje. K zvišanju inflacije bi lahko prek vpliva na agregatno povpraševanje prispevala tudi okrepitev izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Vseeno pa bi bila lahko inflacija tudi nižja, če bi denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere v euroobmočju so se od januarske seje znižale, vendar so se v zadnjih nekaj dnevih zvišale zaradi spremenjenih obetov glede javnofinančne politike. Rezi ključnih obrestnih mer postopoma prispevajo k temu, da postaja zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Obenem nadaljnjo blažitev pogojev financiranja zavirajo pretekli dvigi obrestnih mer, ki se še vedno prenašajo v obstoječi obseg kreditov, medtem ko obseg posojanja na splošno ostaja umirjen.

Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je znižala s 4,4% v decembru na 4,2% v januarju. Nasprotno so se stroški, ki jih imajo podjetja z izdajanjem dolžniških vrednostnih papirjev, zvišali na 3,7%, kar je 0,2 odstotne točke nad decembrsko ravnijo. V istem obdobju se je povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila znižala s 3,4% na 3,3%.

Rast bančnega posojanja podjetjem se je januarja ob umirjanju mesečnega toka novih posojil okrepila na 2,0%, potem ko je decembra znašala 1,7%. Rast obsega dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdala podjetja, se je medletno povečala na 3,4%. Hipotekarno posojanje se je še naprej postopno povečevalo, vendar je rast na splošno ostala šibka in na medletni ravni znašala 1,3%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah vse večje negotovosti se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.